Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

To so starodavne besede izginulega ljudstva, ki živijo v slovenščini

CHLEB W DŁONIACH
Kate Remmer/Unsplash | CC0
Deli

Slovenščina je jezik, v katerem najdemo tudi starodavne besede ljudstev, ki so že zdavnaj izginila

Vsi jeziki na svetu imajo v svojem besednem zakladu izposojenke, slovenski jezik pri tem ni nobena izjema.

V našem besednjaku je tudi nekaj besed nekoč slavnega in mogočnega germanskega ljudstva Gotov, s katerimi so Slovani, med njimi tudi predniki Slovencev, prišli v stik že pred več kot 1800 leti. Poglejmo nekatere slovenske besede, ki imajo gotski izvor.

Cesar

Ko so Goti prišli v stik z Rimljani, so od njih prevzeli besedo kaisar. Tako se je v takratni latinščini izgovarjala beseda caesar, ki je bila vladarski naslov vladarjev rimskega imperija oziroma cesarstva (vladarski naslov izvira iz priimka slavnega vojskovodje Julija Cezarja).

Beseda kaisar se je pozneje v praslovanščini zaradi glasovnih sprememb (k se je omehčal v c, dvoglasnik ai pa je postal enoglasnik e) preoblikovala v besedo cesar.

V nekaterih slovanskih jezikih se je beseda cesar nato preoblikovala oziroma skrčila v besedo car, na primer v ruščini in srbohrvaščini. Iz gotske oziroma zgodnjegermanske besede kaisar izvira tudi nemška beseda za cesarja – kaiser.

Hlebec

V zdajšnji slovenščini je hlebec oblika kruha (okrogel kruh), druga oblika je štruca (podolgovat kruh). V nekaterih slovanskih jezikih pa je hleb splošni izraz za kruh. Hleb oziroma hlebec izvira iz gotske besede za kruh: hlaifs oziroma hlaib-.

Kot zanimivost: angleška beseda lord, to je izraz za plemiškega mogočneža,  ki se uporablja tudi v pomenu Gospod oziroma Bog, izvira iz staroangleškega izraza hlafweard, kar pomeni varuh kruha. Beseda lady pa izvira iz staroangleškega izraza hlafæta, kar pomeni kruhojedka.

Pexels | CC0

Steklo

V pogovorni slovenščini beseda šajba pomeni steklo ali ploščo. Brisalcem za čiščenje vetrobranskega stekla se tako v pogovornem jeziku reče tudi šajbnbriserji. V knjižnem jeziku se te besede, ki je že na prvi pogled popačena izposojenka, na daleč izogibamo in namesto nje uporabljamo besedo steklo.

A v resnici je tudi beseda steklo izposojenka, a tako starodavna, da tega ne opazimo več. Predniki Slovencev in drugih sodobnih slovanskih narodov so jo prevzeli od gotskih sosedov, ki so uporabljali besedo stikls, kar pomeni kozarec ali skodelica.

Tujec

Na prvi pogled sta nemška beseda deutsch (v pomenu nemški) in slovenska beseda tujec popolnoma različni. Če bi vam kdo rekel, da je to po izvoru pravzaprav ena in ista beseda, na prvi mah verjetno ne bi verjeli. A pojdimo po vrsti.

Goti so uporabljali besedo thiudo, to je ljudstvo, in izraz thiudisko, kar je pomenilo pripadnik ljudstva oziroma pripadati ljudstvu. V zahodnem frankovskem jeziku je thiudisko postalo theodisk (od tod italijanska beseda za Nemca – Tedesco), v stari visoki nemščini pa nato diutisc. Iz tega se je razvil sodobna nemška beseda deutsch.

Slovani so gotsko besedo thiudo najprej verjetno izgovarjali približno kot tjudji oziroma t’ud’i. En del Slovanov, med drugim predniki Slovencev, je nato glas tj na začetku besede preoblikoval v glas t in zato izgovarjal besedo kot tudji oziroma tud’i. Ta beseda se je pozneje, ko so predniki Slovencev namesto glasu dj oziroma d’ začeli uporabljati glas j, preoblikovala v današnjo slovensko besedo tuj. Iz te besede sta nastali tudi besedi tujec in tujina.

V srbohrvaščini je iz tud’ nastal tuđ, v drugih slovanskih jezikih, ki glasu t’ na začetku besede niso preoblikovali v t, ampak pozneje v c ali č, pa cudzi (slovaščina), cudzy (poljščina), cizi (češčina), čužoj (ruščina) ali štužd oziroma čužd (bolgarščina). Tudi v teh jezikih ta beseda pomeni tuj.

To pa niso edine slovenske besede, ki so izposojenke iz gotščine

Slovani so si od Gotov izposodili tudi besede hiša (hus), hlev (hlaiw), osel (asilus) in kotel (katils). Tudi glagola kupovati in pokušati oziroma pokusiti (hrano) sta gotski izposojenki (kaupon in kausjan). Goti so uporabljali tudi besedo lekeis, kar pomeni zdravnik. Od tod beseda lekar v nekaterih slovanskih jezikih ter starinska beseda lek za zdravilo (podlaga za ime ljubljanske farmacevtske družbe Lek) in beseda lekarna za prodajalno zdravil v slovenščini. Po nekaterih razlagah je gotska izposojenka tudi beseda cerkev (kiriko), po drugih pa poznejša izposojenka iz zahodne germanščine.

 

Glavna vira: Matej Šekli, Pomenska polja nemških izposojenk v slovenščini; Marko Snoj in Marc L. Greenberg, O jeziku slovenskih prebivalcev med Donavo in Jadranom v srednjem veku (pogled jezikoslovcev)

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.