Aleteia

6 osupljivih stvari, ki nam jih Bog obljublja po krstu

BAPTISM
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Pri krstu postanemo del velike Božje družine, ki jo vodi in poživlja Sveta Trojica

Današnji praznik Jezusovega krsta je most med čarobnim božičem in dolgim in napornim postom. Krst nam daje milost “čudenja in strahospoštovanja” nad Jezusovim življenjem sredi trdega dela vsakodnevnega krščanskega življenja.

Pomembno je vedeti, da pri krstu ne damo obljub le mi, ampak jih da tudi Bog nam: Cerkev nam pove, kaj pričakuje od nas, a tudi to, kaj smemo mi pričakovati od krsta. In kaj lahko pričakujemo?

Prvič, obljubljena nam je svoboda

Ko vsako leto na velikonočno vigilijo obnavljamo krstne zaobljube, nas duhovnik vpraša: “Se odpoveste grehu, da boste živeli v svobodi Božjih otrok?” Odgovorimo: “Se odpovem.” In kaj se zgodi nato? V Katekizmu Katoliške cerkve piše, da krščenec prejme “moč, da ob nagibanju Svetega Duha živi in deluje po darovih Svetega Duha” (KKC 1266).

Svoboda, ki jo prejmemo, je resnična svoboda. Pogosto si mislimo, da je svoboda to, da lahko delamo, kar hočemo. Vsakdo, ki je kdaj skušal shujšati, pa mu ni uspelo, ve, da zlahka delamo to, kar hočemo. Kar zares želimo, je svoboda, da bi delali to, kar vemo, da je prav.

Zato nas krst osvobaja. V evangeliju nam Janez obljublja: “Jaz vas krščujem v vodi, pride pa močnejši od mene … On vas bo krstil v Svetem Duhu in ognju.” (Lk 3,16)

To je Jezus. Pri krstu prejmemo darove Svetega Duha, ki nam dajo moč, da se obvladamo, kar je prav nasprotno od sužnosti in same definicije svobode.

Drugič, obljubljena nam je prava sreča

“Se odpoveste zapeljivosti zla, da bi vam ne gospodoval greh?” nas vpraša duhovnik in mi odgovorimo pritrdilno. Cerkev pravi, da se s krstom “odpustijo vsi grehi, izvirni greh in vsi osebni grehi kakor tudi vse kazni za greh. Resnično ne ostane v tistih, ki so bili prerojeni, nič takega, kar bi jim preprečevalo vstop v Božje kraljestvo.” (KKC 1263)

Z drugimi besedami, obljubimo, da se bomo odrekli navidezni sreči, ki jo obljublja greh. V zameno nam Bog obljublja pravo srečo; srečo, ki smo je deležni, ko izpolnimo svoje poslanstvo, za katerega smo bili ustvarjeni.

Sveti Pavel pravi: “Razodela se je namreč Božja milost, ki rešuje vse ljudi. Vzgaja nas, naj se odpovemo brezbožnosti in posvetnim poželenjem ter razumno, pravično in res pobožno živimo v sedanjem veku, ko pričakujemo, da se bosta uresničila blaženo upanje in pojavitev slave velikega Boga in našega Odrešenika Jezusa Kristusa.” (Tit 2,12-13)

LAWRENCE LEW
Fr Lawrence Lew, O.P.-(CC BY-NC-ND 2.0)

Tretjič, obljubljena nam je nova družina

Duhovnik nas vpraša: “Se odpoveste hudemu duhu, ki je začetnik in vzrok greha?” in mi odgovorimo: “Se odpovem.” Ko smo bili krščeni, smo eno družino zamenjali za drugo. Zapustili smo družino nasilja in greha, ki sega vse do Adama in Eve, in se pridružili Božji družini, ki prav tako sega nazaj do Adama in Eve.

Ko zapustimo družino “očeta laži” in se pridružimo novi družini, nam Cerkev zagotavlja: “Krst ne očisti človeka le vseh grehov, marveč tudi napravi iz novokrščenca novo stvar (prim. 2 Kor 5,17), Božjega posinovljenega otroka, ki je postal deležen ‘Božje narave’.” (KKC 1265)

Prerok Izaija opisuje, kakšna bo ta nova Božja družina: “Jaz, Gospod, sem te poklical v pravičnosti in te prijel za roko, varujem te in te postavljam za zavezo ljudstvu in za luč narodom.” (Iz 42,6)

Četrtič, obljubljene so nam kreposti vere, upanja in ljubezni

Na duhovnikovo vprašanje: “Verujete v Boga Očeta, vsemogočnega, stvarnika nebes in zemlje?” odgovorimo: “Verujem.”

Cerkev pravi, da krst krščenca “naredi sposobnega, da veruje v Boga, upa vanj in ga ljubi z Božjimi krepostmi” (KKC 1266).

V današnjem evangeliju Oče po Jezusovem krstu sina potrdi z besedami: “Ti si moj ljubljeni Sin, nad teboj imam veselje.” (Lk 3,22) To je posledica krsta tudi za vse nas, nam obljublja Cerkev. Podarjen nam je Jezusov odnos z Očetom.

BAPTISM WOMAN
Corinne Simon I CIRIC

Petič, obljubljen nam je poseben odnos z Jezusom

Duhovnik nas petič vpraša: “Verujete v Jezusa Kristusa, njegovega edinega Sina, našega Gospoda, ki je bil rojen iz Device Marije, bil križan, umrl in bil v grob položen, ki je od mrtvih vstal in sedi na desnici Boga Očeta?” In spet odgovorimo pritrdilno.

Cerkev pravi: “Človek, ki je s krstom včlenjen v Kristusa, je upodobljen po Kristusu. Krst zapečati kristjana z neizbrisnim duhovnim znamenjem za pripadnost Kristusu.” (KKC 1272)

To, da pripadamo Kristusu, bi moralo biti za nas veliko olajšanje. Zagotovo je bilo za prve kristjane. Sveti Pavel piše, kako je, če si odrešen po Kristusu: “Ko pa sta se pojavili dobrota in človekoljubnost Boga, našega Odrešenika, nas je rešil, a ne zaradi del pravičnosti, ki bi jih storili mi, marveč po svojem usmiljenju, s kopeljo prerojenja.” (Tit 3,4-5)

Šestič, obljubljeno nam je, da bomo dejavni člani Cerkve

Duhovnik nas še zadnjič vpraša: “Verujete v Svetega Duha, sveto Katoliško cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, vstajenje mesa in večno življenje?” “Verujemo.”

V Katekizmu piše, da se po krstu “včlenimo v Cerkev ter postanemo deležni pri njenem poslanstvu” (KKC 1213).

Po krstu postanemo člani vesoljne Cerkve, ki je posvečena ljubezni, vodi in poživlja pa jo Sveta Trojica, Bog sam. To je še ena temeljna prvina evangeljskega veselega oznanila.

Nič več ne gre za neko zaprto skupino ljudi, ki ima dostop do Božje milosti. Vsakdo je povabljen. “Zdaj v resnici razumem, da Bog ne gleda na osebo, temveč mu je v vsakem narodu všeč tisti, ki se ga boji in pravično ravna.” (Apd 10,34)

To je izjemen dar krsta.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

Tags:
Bogkrst
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.