Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Predsedniki, ki jih je izdelovalo 400.000 ljudi

american presidents
Deli

Kipar Gutzon Borglum je s svojimi pomočniki v skalnato steno Mount Rushmore v zvezni državi Južna Dakota vklesal osemnajst metrov visoke glave Georgea Washingtona, Thomasa Jeffersona, Theodorja Roosevelta in Abrahama Lincolna

Gutzon Borglum se je rodil pred dobrimi 150 leti (25. marca 1867) v družini Danca Jensa Møllerja Haugaarda Børgluma, ki se je iz domovine preselil v Ameriko. Živeli so v Utahu in Nebraski.

Želja po večjem

Pozneje so se preselili še v Los Angeles, kjer se je samozavestni in vase zagledani Gutzon začel ukvarjati z umetnostjo. V Parizu, kjer je študiral na akademiji, je spoznal slavnega kiparja Augusta Rodina. Sledila so potovanja v Ameriko in nazaj v Evropo.

Vse bolj se je uveljavljal kot kipar, zasipali so ga s številnimi nagradami in priznanji. Vendar ni zaspal na lovorikah. Iz velikega marmornatega bloka je oblikoval glavo Abrahama Lincolna, ki je bila razstavljena v Beli hiši, leta 1925 pa je začel v skalnato steno v Georgii klesati reliefno podobo generala Roberta E. Leeja in še dveh vodilnih mož južnih držav med ameriško državljansko vojno.

Ko je o tem bral zgodovinar Doane Robinson iz Južne Dakote, je povabil Borgluma, naj pride k njim in v skalnato steno Mount Rushmore vkleše junake ameriškega Divjega zahoda. S tem je nameraval privabiti turiste. Ker je bil spomenik v Georgii lokalnega značaja, je Borglum takoj prekinil delo in odpotoval v Južno Dakoto. Tam se je odločil, da bo upodobil ameriške predsednike.

Prvi obrazi

Po začetni zadregi z denarjem so avgusta 1927 uradno zagnali velikopotezni projekt. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Calvin Coolidge in obljubil pomoč države. Delo je steklo in šestdesetletni Borglum je skrbno nadzoroval delavce, ki so z dinamitom in vrtalnimi stroji obdelovali skalovje.

Poleti 1934 so dokončali obraz bojevnika za neodvisnost ameriških držav in prvega predsednika ZDA Georgea Washingtona (1732–1799). Dve leti pozneje je bil narejen obraz tretjega predsednika ZDA Thomasa Jeffersona (1743–1826), ki je imel pomembno vlogo pri nastanku deklaracije o ameriški neodvisnosti, leta 1803 pa od Francije kupil Louisiano.

Septembra 1937 so dokončali obraz Abrahama Lincolna (1809–1865), ki je opravljal predsedniške naloge med ameriško državljansko vojno. Leta 1939 pa je dobil končno podobo še obraz Theodorja Roosevelta (1858–1919), ki je vodil ZDA v letih od 1901 do 1909.

Štirinajst let

Leta 1941 je Borglum umrl. “Iz Chicaga poročajo, da je umrl v Henrotin bolnišnici 73 letni kipar Gutzon Borglum, ki je vklesal like najznačilnejših ameriških osebnosti v skalno pobočje gore Rushmore v South Dakoti,” je v petek, 7. marca, o tem na prvi strani poročal Glas naroda, list slovenskih delavcev v Ameriki.

“Liki Washingtona, Lincolna, Jeffersona in drugih so vklesani v živo skalo ter so tako veliki, da jih je mogoče videti iz razdalje več milj. Smrt je kiparja prej dohitela, predno je mogel završiti to ogromno delo. Podlegel je srčni kapi, ki je bila po zatrdilu zdravnikov posledica prenapornega dela.”

Dela, ki jih je poslej nadziral Gutzonov sin Lincoln, so se nadaljevala še nekaj mesecev, vendar se podoba spomenika ni več bistveno spremenila. Ko so oktobra 1941 potegnili črto, so ugotovili, da je v štirinajstih letih v steni delalo okrog štiristo delavcev, ki so odstranili več kot 400.000 ton skalovja.

Mount Rushmore je danes priljubljena turistična točka. Skalnate obraze predsednikov si vsako leto ogleda okrog tri milijone ljudi. Sanje Doana Robinsona in Gutzona Borgluma so se tako že zdavnaj uresničile.

Članek je povzet po besedilu, ki je bilo v celoti objavljeno v reviji Radovednež, letnik 2017, št. 1.

 

 

Tags:
umetnost
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.