Gutzon Borglum se je rodil pred dobrimi 150 leti (25. marca 1867) v družini Danca Jensa Møllerja Haugaarda Børgluma, ki se je iz domovine preselil v Ameriko. Živeli so v Utahu in Nebraski.
Želja po večjem
Pozneje so se preselili še v Los Angeles, kjer se je samozavestni in vase zagledani Gutzon začel ukvarjati z umetnostjo. V Parizu, kjer je študiral na akademiji, je spoznal slavnega kiparja Augusta Rodina. Sledila so potovanja v Ameriko in nazaj v Evropo.
Preberite še:
Uršlja gora – najvišje ležeča cerkev na Slovenskem
Vse bolj se je uveljavljal kot kipar, zasipali so ga s številnimi nagradami in priznanji. Vendar ni zaspal na lovorikah. Iz velikega marmornatega bloka je oblikoval glavo Abrahama Lincolna, ki je bila razstavljena v Beli hiši, leta 1925 pa je začel v skalnato steno v Georgii klesati reliefno podobo generala Roberta E. Leeja in še dveh vodilnih mož južnih držav med ameriško državljansko vojno.
Preberite še:
Filmi, ki si v letu 2019 zaslužijo vašo pozornost
Ko je o tem bral zgodovinar Doane Robinson iz Južne Dakote, je povabil Borgluma, naj pride k njim in v skalnato steno Mount Rushmore vkleše junake ameriškega Divjega zahoda. S tem je nameraval privabiti turiste. Ker je bil spomenik v Georgii lokalnega značaja, je Borglum takoj prekinil delo in odpotoval v Južno Dakoto. Tam se je odločil, da bo upodobil ameriške predsednike.
Prvi obrazi
Po začetni zadregi z denarjem so avgusta 1927 uradno zagnali velikopotezni projekt. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik Calvin Coolidge in obljubil pomoč države. Delo je steklo in šestdesetletni Borglum je skrbno nadzoroval delavce, ki so z dinamitom in vrtalnimi stroji obdelovali skalovje.
Poleti 1934 so dokončali obraz bojevnika za neodvisnost ameriških držav in prvega predsednika ZDA Georgea Washingtona (1732–1799). Dve leti pozneje je bil narejen obraz tretjega predsednika ZDA Thomasa Jeffersona (1743–1826), ki je imel pomembno vlogo pri nastanku deklaracije o ameriški neodvisnosti, leta 1803 pa od Francije kupil Louisiano.
Preberite še:
V Mehiki bodo začeli graditi največji Jezusov kip na svetu
Septembra 1937 so dokončali obraz Abrahama Lincolna (1809–1865), ki je opravljal predsedniške naloge med ameriško državljansko vojno. Leta 1939 pa je dobil končno podobo še obraz Theodorja Roosevelta (1858–1919), ki je vodil ZDA v letih od 1901 do 1909.
Štirinajst let
Leta 1941 je Borglum umrl. “Iz Chicaga poročajo, da je umrl v Henrotin bolnišnici 73 letni kipar Gutzon Borglum, ki je vklesal like najznačilnejših ameriških osebnosti v skalno pobočje gore Rushmore v South Dakoti,” je v petek, 7. marca, o tem na prvi strani poročal Glas naroda, list slovenskih delavcev v Ameriki.
Preberite še:
Najvišji Marijin kip na svetu
“Liki Washingtona, Lincolna, Jeffersona in drugih so vklesani v živo skalo ter so tako veliki, da jih je mogoče videti iz razdalje več milj. Smrt je kiparja prej dohitela, predno je mogel završiti to ogromno delo. Podlegel je srčni kapi, ki je bila po zatrdilu zdravnikov posledica prenapornega dela.”
Dela, ki jih je poslej nadziral Gutzonov sin Lincoln, so se nadaljevala še nekaj mesecev, vendar se podoba spomenika ni več bistveno spremenila. Ko so oktobra 1941 potegnili črto, so ugotovili, da je v štirinajstih letih v steni delalo okrog štiristo delavcev, ki so odstranili več kot 400.000 ton skalovja.
Preberite še:
Kako smo lahko bolj navzoči v življenju svojih otrok
Mount Rushmore je danes priljubljena turistična točka. Skalnate obraze predsednikov si vsako leto ogleda okrog tri milijone ljudi. Sanje Doana Robinsona in Gutzona Borgluma so se tako že zdavnaj uresničile.
Članek je povzet po besedilu, ki je bilo v celoti objavljeno v reviji Radovednež, letnik 2017, št. 1.
Preberite še:
Duhovnik, ki se je uprl prenajedanju in 210 kilogramov zamenjal za zdravo življenje
Preberite še:
Slovenska boksarka, ki jo varuje Bog
Preberite še:
Risbe, ki razkrivajo, da je otrok spolno zlorabljen
