Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Kako pravilno prejemati obhajilo ‒ na jezik ali na roko?

STATYSTYKI KOŚCIELNE 2019
Tomasz Rytych/REPORTER
Deli

Bolj pomembno je neko drugo vprašanje

Vprašanje bralca:

V sosednji župniji so dobili novega župnika, ki ljudi nagovarja, naj prejemajo obhajilo na jezik. Nekaj vernikov je reklo, da pač ne bodo šli k obhajilu, če bo župnik vztrajal. Je Jezus apostole pri zadnji večerji obhajal na jezik? Vedno sem mislil, da na roko. Odgovorite, prosim, ali še velja priporočilo škofov izpred več kot 40 let glede obhajila na roko, ali pa so v Cerkvi začela veljati neka nova pravila in gremo nazaj v stare čase, kot je pripovedovala prababica, da so hodili k obhajilu kleče pri obhajilni mizi, da je bila maša v latinščini, da je bil duhovnik pri maši obrnjen proč od ljudi …

Miha

Odgovarja: Andrej Glavan, novomeški škof

Spoštovani g. Miha!

Vznemirila in zmedla vas je novica, da novi župnik v sosednji župniji uvaja in nagovarja vernike za obhajilo na jezik. Glede načina prejemanja obhajila so bila mnenja različna že vse od Drugega vatikanskega koncila, ki je dal škofovskim konferencam možnost, da zaprosijo za dovoljenje obhajanja na roko. Zelo veliko škofov po svetu se je odločilo in dovolilo ta način obhajanja.

Od tedaj imamo dve možnosti prejemanja obhajila: na roko ali na jezik. Obe obliki sta zakoniti in noben duhovnik nima pravice zahtevati le eno obliko prejemanja (CD 108, 92). Za razumevanje, kateri način prejemanja je pravilnejši in bolj primeren, poglejmo prakso od apostolskih časov prek srednjega veka do danes.

Jezus je pri zadnji večerji skoraj gotovo kruh po spremenjenju v njegovo telo razlomil in razdelil. Izročila prvih stoletij nam poročajo, da so duhovniki delili obhajilo tudi v prvih krščanskih stoletjih na roko z istimi besedami kot danes. Na besede “Kristusovo telo” je vernik odgovoril: “Amen,” kar dobesedno pomeni “tako je” in je s tem izpovedal vero v Jezusovo stvarno navzočnost v posvečeni hostiji. Isto izpoved je vsak dal ob zaužitju Kristusove krvi iz keliha. To so navadno delili diakoni.

Najpomembnejša stvar pri obhajilu na jezik ali na roko je torej vera, ki se izraža v spoštljivem prejemu s čistim srcem, s kesanjem nad svojimi grehi, pa tudi z zunanjo spoštljivostjo. Jezik ni nič bolj časten organ. Apostol Jakob piše v svojem pismu, da je jezik majhen ud, ki lahko povzroči veliko gorja. Bolnikom in tudi drugim so nosili obhajilo v prvi Cerkvi tudi laiki.

Sv. Ciril Jeruzalemski je v 4. stoletju takole poučeval katehumene, kako naj prejemajo obhajilo: “Ko pristopiš k obhajilu, ne imej dlani stegnjenih, tudi ne prstov razprtih, ampak desno roko položi kakor prestol pod levo, zakaj sprejel boš Kralja; v upognjeno dlan sprejmi Kristusovo telo in odgovori Amen …”

Ta način obhajanja se je ohranil vse do 9. stoletja. Leta 880 pa je koncil v Rou­enu določil obhajilo na jezik in ne več na roke. Še nekaj stoletij so ga prejemali stoje, potem ko so ga počastili s priklonom. V 11. in 12. stoletju pa so že začeli obhajati ne le na jezik, ampak tudi kleče, zato so se začele pojavljati “obhajilne mize”. Ta red je trajal vse do drugega vatikanskega koncila, ki je, kot rečeno, spet odprl tudi možnost za obhajanje na roko.

Odločilna je torej vera in spoštljivost. Duhovniki in škofje opažamo, da se pri mnogih ta spoštljivost prav živo čuti, pri nekaterih pa ne. Gotovo je neprimerno in nespoštljivo, če nekdo iztegne le eno roko in nato hostijo “zbaše” v usta.

Zaradi različnih zlorab, celo zaradi svetoskrunstva, so si začeli nekateri prizadevati za večjo spoštljivost, tudi za prejemanje kleče, v kar je pa neprimerno siliti kogarkoli, odkar skoraj ni več obhajilnih miz. Zelo temeljito je treba pripraviti za obhajilo na roke otroke. Ponekod otroke na tak način obhajanja navajajo šele po birmi.

Vsak delivec obhajila pa mora paziti, da se vsi, ki se obhajajo na roko, tudi takoj spoštljivo obhajajo in se s hostijo v roki ne oddaljijo. Če obstaja nevarnost skrunitve ali profanacije, naj bi se vernikom obhajilo ne delilo na roko (CD 108, 92).

Za sklep. Naj prejemamo obhajilo na roko, na jezik, stoje ali kleče, je najbolj pomembno, kako živa je naša vera v stvarno Kristusovo navzočnost, kakšna je naša ljubezen in da ga prejemamo s čistim srcem.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 3.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.