Agnes Mariam de la Croix je od leta 1971 bosonoga karmeličanka, trenutno pa tudi mati prednica samostana svetega Jakoba v Siriji. Prek pogovora z njo vidimo, da pri Bogu ni nič nemogoče in da drzne v veri, kakršna je Agnes, Bog uporabi za orodje miru in sprave.
Agnes prek različnih pobud in projektov dnevno pomaga več kot 150.000 družinam. Je soustanoviteljica gibanja Musalaha (sprava), ki si prizadeva za dialog in mir v Siriji. Zaradi svojega dela je bila leta 2014 nominirana za Nobelovo nagrado za mir.
Ko je potovala v Ženevo na Svet Združenih narodov za človekove pravice, je zaman skušala s seboj prenesti kroglo, ki je ubila sirskega kristjana, ki je mučeniško umrl za svojo vero. “Kako je mogoče, da na tisoče teroristov tako zlahka vstopa v Sirijo, če mene niso spustili skozi zaradi ene same krogle?” je kritična.
Krogla, ki je po čudežu ni razneslo
Ena najbolj presenetljivih reči, ki jih je doživela med vojno, se je zgodila v času okupacije Damaska:
“Želeli smo evakuirati na tisoče ljudi, ki so ostali ujeti na območju zahodnega predmestja Damaska. Vedeli smo, da tam otroci in odrasli umirajo od lakote. Uporniki niso uslišali prošenj tamkajšnjih prebivalcev, da bi jih spustili z območja. Potem ko smo več ur zaman čakali in smo hoteli obupati, sem brez pomisleka rekla, da bom šla tja in pogledala, kaj se dogaja. Prosila sem za belo zastavo. Ena od sester mi je rekla: ‘Kaj nameravaš? Tega ti ne dovolim.’ Odgovorila sem ji, naj zaupa Svetemu Duhu. Ko je videla, da me ne more odvrniti od namere, je šla z menoj. Ona je resnična junakinja. Ko sva bili v mestu, so nama v četrti upornikov različni teroristi hoteli soditi na vojaškem sodišču, se pravi, da so nama hoteli prerezati vrat. Vendar so naju zmernejši uporniki branili. V sobi poleg najine so se uporniki pol ure prepirali. V tem času je eden od upornikov vstopil v najino sobo in v glavo ustrelil najinega posrednika, a se ni nič zgodilo. Teden dni zatem, ko smo lahko nadaljevali evakuacijo ljudi, nama je ta posrednik povedal, da je bila pištola nabita, a da mu ni bilo jasno, kako to, da se ni izstrelila. Midve sva v tem videli Gospodov čudež.”
“Bilo je težko in nevarno, a sva z Božjo pomočjo živi. Iz Moadamije nam je uspelo evakuirati 6.500 oseb,” pripoveduje sestra.
Preberite še:
Zakaj bi sodobna ženska sploh želela postati redovnica?
Enajst milijonov Sircev brez strehe nad glavo
“Danes je položaj nekoliko boljši zaradi zmag sirske vojske,” pravi redovnica, ki kot večina sirskih kristjanov podpira uradni Damask. “Še vedno se med 50.000 in 100.000 teroristov zadržuje na majhnem območju Sirije in vprašanje, kaj z njimi, predstavlja velik problem.” Uporniki prav tako bombardirajo jug Alepa, kjer je še vedno veliko žrtev.
Preberite še:
Islamska država je v Iraku potolčena, a kristjani so še vedno ogroženi
“Zaradi konflikta je polovica prebivalstva ostala brez strehe nad glavo,” pravi z obžalovanjem. “Med temi žrtvami moramo izpostaviti kristjane, ki so morali pobegniti in jih preganjajo. Takšen je primer krščanske družine iz Alepa, v kateri sta dve hčeri, ena od njih avtistka. Oče je zbežal v Italijo in za pot porabil vse premoženje ter utonil v Sredozemlju. Vdova s hčerama tako potrebuje pomoč. Zaradi pomanjkanja zakonitih in varnih poti so migracije zelo nevarne in negotove,” dodaja.
“Mislim, da človeški rod upravljajo sistemi, ki niso človeškega izvora,” sklene s. Agnes.
Članek Mónice Moreno je bil prvotno objavljen na portalu Alfa y Omega.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.
Preberite še:
1,2 milijarde katoličanov, 114 tisoč duhovnikov, 5 tisoč bolnišnic …
Preberite še:
Kdo je prvi rekel, da mora mož ženo ljubiti, žena pa moža spoštovati?
Preberite še:
Starši, gojite prenapihnjena pričakovanja do otrok?
