Srečanje papeža Frančiška in vodje egiptovskih sunitov, šejka Ahmeda Al Tajeba v Abu Dabiju se je končalo z močnim skupnim sporočilom svetu
Zgodovinski dogodek se je zgodil 4. februarja med obiskom papeža Frančiška v Združenih arabskih emiratih. Zgodovinski ni bil le zato, ker je Frančišek prvi papež, ki je stopil na Arabski polotok, ampak tudi zaradi pomembnega koraka v odnosu med krščanstvom in islamom.
Iskala skupne točke
Verska voditelja med bleščečimi stolpnicami in umetnimi plažami Abu Dabija nista želela reševati morebitnih nesoglasij, ampak sta raje eno za drugim naštela glavna načela, o katerih se strinjata. Še več, spodbudila sta svet, naj sledi njunemu zgledu in “na zlo odgovori z dobrim”.
Preberite še:
Redovnica, ki je šla z belo zastavo v Damask in evakuirala 6.500 ljudi
Ta klic se je konkretno pokazal ob prihodu v konferenčno dvorano na prostem ob vznožju Founder’s Memorial ‒ spomenika ustanovitelju Združenih arabskih emiratov šejku Zaidu, ko sta papež in podpredsednik države šejk Mohamed bin Rašid Al Maktum vstopila z roko v roki.
UAE today was proud to host the historic meeting of His Holiness Pope Francis and His Eminence Dr. Ahmad Al Tayeb. We launched the 'Human Fraternity Award' to create a true interfaith dialogue. The two religious symbols were honoured during the award's first edition. pic.twitter.com/69MBNiXV7z
— HH Sheikh Mohammed (@HHShkMohd) February 4, 2019
Z ramo ob rami
Verska voditelja se tako prvič nista srečala iz oči v oči, ampak z ramo ob rami, da bi skupaj gradila “pot miru in sprave” za vse ljudi dobre volje.
V tem smislu je papežev govor pred več kot 400 verskimi voditelji zgovoren: Mednarodno skupnost je povabil, naj se “kot ena družina” vkrcajo na “barko bratstva”, ki bo lahko kljubovala “nevihtnim morjem sveta”. Po njegovem mnenju ni druge alternative: “Ali bomo prihodnost gradili skupaj ali pa prihodnosti ne bo.”
Sejmo mir
Verstva je spodbudil, naj predvsem sejejo seme miru. Verski voditelji imajo zato, kot verjetno nikoli v preteklosti, nujno nalogo: prizadevati si za demilitarizacijo človeškega srca. Pozval je, naj vojni nasprotujejo predvsem z “nežno močjo” molitve in vsakodnevno vključenostjo v dialog.
Preberite še:
Nekdanji krvnik Islamske države: V Kristusu in v evangeliju sem našel mir
To bratsko sožitje mora po njegovem mnenju temeljiti na “dveh krilih” izobraževanja in pravičnosti. Vlaganje v kulturo prispeva k “zmanjševanju sovraštva” in spodbuja razvoj civilizacije, saj sta “izobrazba in nasilje obratno sorazmerna”.
Pomemben dokument
Po govoru sta papež in veliki imam podpisala dokument, ki je začetek drugačnega odnosa med verama. Ambiciozno besedilo želi biti nič manj kot “močno znamenje miru in upanja za prihodnost sveta”. Dokument vključuje jasno obsodbo vseh ravnanj, ki ogrožajo življenje: terorističnih napadov, splava, evtanazije in “politik, ki vse to podpirajo”.
Besedilo tudi poudari, da je treba varovati obredne kraje in verske objekte, pa tudi da se besede manjšina ne sme uporabljati diskriminatorno. To namreč po njunem mnenju daje prostor sovražnosti in odrekanju verskih in državljanskih pravic nekaterim državljanom. Ta dokument bodo v roke dobili državni organi, vplivni voditelji in organizacije civilne družbe.
Papež Frančišek in veliki imam sta se nato podpisala na dva velika kamna, ki ju bodo uporabili pri gradnji cerkve in mošeje, ki bosta stali druga ob drugi.
Preberite še:
Ta priljubljena molitev za mir lahko spremeni človekovo srce
Preberite še:
Iraški nadškof rešuje preganjane kristjane
Preberite še:
Ali spremembe v Ukrajini pomenijo, da je poenotenje s katoličani že na obzorju?
