Strokovnjaku za politiko, ki je dve desetletji delal kot novinar, so leta 2015 diagnosticirali, da boleha za alzheimerjevo boleznijo.
Z diagnozo so prišle spremembe
Ronova družina je s tovrstno boleznijo zelo dobro seznanjena, z njo se spopadata dva od sorodnikov, zato njegova diagnoza ni bila ravno presenečenje. “Ko pogledam nazaj, vidim, da sem stanje nekoliko zanikal. Verjetno je to naravno.”
Preberite še:
Čemu hvaležnost za bolezen in trpljenje?
Zanj je bilo najhuje to, da so mu takoj ob postavljeni diagnozi odvzeli vozniško dovoljenje. Zdelo se mu je, kot da ni več isti, kot je bil prej. Ko se je srečal z zdravnikom in prejel novice, mu ta ni povedal nič več kot gola dejstva. “Menim, da bi lahko zdravstvena stroka bolje pomagala ljudem, da se soočijo s takšno diagnozo.”
Spopadel se je z boleznijo
Da bi preprečil hitro napredovanje bolezni, je začel razmišljati o odhodu na univerzo. To je bilo tudi na njegovem življenjskem seznamu. Njegova poklicna kariera se je namreč začela že pri 16-ih letih, takrat pa še ni mogel pridobiti univerzitetne izobrazbe.
Preberite še:
Babica, ki pri 105 letih prvič obiskuje osnovno šolo
Na ta podvig se je začel načrtno pripravljati. Da bi bil v fizični formi, je začel z vsakodnevno petkilometrsko hojo.
Nelagodje je zamenjala nova izkušnja
Prizna, da je bil malo zaskrbljen, da gre v šolo in da bo obkrožen z mladimi študenti. Vendar se je naučil, da je malo ovir, ki jih starejši, ki želijo obiskati univerzo, ne morejo premagati.
“Če si star, še ne pomeni, da se moraš odreči življenju. Ohrani optimističen odnos in uživaj v svojem življenju. Dolguješ sebi,” je dejal.
Preberite še:
Učenje jim ni šlo, a so kljub temu postali svetniki
Ron šolo obiskuje tri dni na teden. Še vedno ima slab kratkotrajni spomina, si je pa izboljšal dolgotrajnega. “Imam domačo nalogo in imam članke za pisanje. Moram se lotiti kvizov in zaključnih izpitov. Vse to me napelje v razmišljanje o tem, kaj berem in o čem se učim,”
Eden od njegovih profesorjev je povedal, da Ron v razred prinaša drugačno perspektivo: “Perspektivo svojega življenja, pa tudi perspektivo nekoga, ki ima diagnosticirano invalidnost.”
“Duševno se počutim bolje in mislim, da je to tudi pomemben del,” je povedal Ron.
Razbija stereotipe
V zvezi z alzheimerjevo boleznijo velja predsodek, da je bolezen, ki prizadene starejše. Poleg stereotipov o demenci Ron razbija še dva: da lahko starejši ljudje še vedno prispevajo in sodelujejo v skupnosti, in drugi, da so možgani ena od mišic, ki potrebujejo ogromno vaje.
Ronovo sporočilo je sporočilo upanja. “Diagnoza ne pomeni, da morate prenehati z življenjem. Ko so mi diagnosticirali alzheimerjevo bolezen, sem se odločil, da imam dve izbiri: lahko se predam in ne storim ničesar, ali pa se uprem.” Izbral je slednje.
Preberite še:
6 priprošnjikov za ozdravljenje bolezni
Preberite še:
Pričeske, s katerimi boste videti kar nekaj let mlajše
Preberite še:
“V naši družini je beseda oprosti ves čas v obtoku in ko jo izrečemo, mislimo resno”
