Starši otrok s posebnimi potrebami vedo, kako težko je včasih ujeti fotogenične trenutke svojih otrok. Nekateri so gibalno ovirani, zato ne morejo sedeti ali se plaziti. Drugi za življenjske funkcije potrebujejo pomoč naprav in pripomočkov, ki niso ravno najlepši.
[protected-iframe id=”079b40f624aba4ed1135231edf0f8834-133580111-150525858″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FPreciousBabyNewbornPhotography%2Fposts%2F2261549704133774&width=500″ width=”500″ height=”664″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Ker je vsak dojenček dragocen
A Angela Forker, fotografinja iz ameriške zvezne države Indiana, si je za poslanstvo zadala prav to. Kot vsaki starši, si tudi starši otrok s posebnimi potrebami in diagnozami želijo svoje otroke ovekovečiti na kar najlepši način, da bi jih estetske fotografije za vedno spominjale na obdobje, ko so bili še dojenčki.
Preberite še:
Simon, star štiri leta, ima downov sindrom. In z veseljem pomaga svojim trem malim bratom
[protected-iframe id=”729443b7267d47119817e70d19528f61-133580111-150525858″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FPreciousBabyNewbornPhotography%2Fposts%2F2244188649203213&width=500″ width=”500″ height=”645″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Precious Baby Project (Projekt Dragoceni dojenček) je razvila v začetku lanskega leta “po daljšem obdobju premišljevanja in molitve”, kot se je izrazila. Njen moto je: “Ker je vsak dojenček dragocen!” Razmišljala je, kako bi lahko fotografirala otroke, ki lahko samo ležijo, ne morejo pa sedeti ali zavzeti katerega drugega položaja. Večina profesionalnih fotografov ob tem ostane nemočnih.
Čarobni prizori hudo bolnih otrok
Angela Forker pa se je domislila genialne rešitve. Prizore za fotografiranje oblikuje kar na tleh svojega fotografskega studia. S pomočjo pisanih tkanin in drugih rekvizitov pa lahko na fotografiji dojenčka, čeprav ta leži, spremeni v letečega, hodečega, plavajočega, skratka gibajočega.
Njeni prizori so polni domišljije, barv in natančno domišljenih detajlov. Dojenčki se tako spremenijo v morsko deklico, vilo, astronavta, dečka na kmetiji, pikapolonico in tako dalje.
[protected-iframe id=”b905dc2fae3bd1d9c05ed8f13da398c0-133580111-150525858″ info=”https://www.facebook.com/plugins/post.php?href=https%3A%2F%2Fwww.facebook.com%2FPreciousBabyNewbornPhotography%2Fposts%2F2142244269397652&width=500″ width=”500″ height=”595″ frameborder=”0″ style=”border:none;overflow:hidden” scrolling=”no”]
Ko se Angela spozna s starši, ki bi radi, da fotografira njihovega posebnega otroka, jo najprej zanima njihova zgodba. S tem, ko se seznani z otrokovo diagnozo in izzivi, dobi tudi idejo, v kakšen prizor bi otroka postavila.
Deček iz prizora z Noetovo barko (fotografija na vrhu članka) ima, denimo, goldenharjev sindrom, redko genetsko motnjo, ki povzroča obrazne in druge anomalije. Angela je z njegovo fotografijo želela pokazati svetu, da čeprav je nekdo navzven drugačen, je prav tako poseben in čudovit kot kdorkoli drug.
Preberite še:
O čem razmišljajo otroci z neozdravljivo boleznijo?
Plemenito poslanstvo
Ne le, da s svojimi čudovitimi fotografijami Angela ovekoveči trenutke otrok, katerih življenje je pogosto zaznamovano s cevkami, aparati, zdravili, bolnišnicami in operacijami, njeno poslanstvo je zares plemenito. Njihovi starši so presrečni, saj dobijo trajen spomin na dragocene otroke, ki jim bo ostal tudi še po njihovi morebitni smrti. Poleg tega pa Angela s svojimi fotografijami želi tudi ozaveščati o otrocih s posebnimi potrebami ter njihovih družinah, ki se soočajo s temi težkimi preizkušnjami.
Preberite še:
Smrt zdravnice in matere štirih otrok, iz katere se je rodilo življenje
Preberite še:
Najstnica, ki ruši stereotipe o baletnih plesalkah
Preberite še:
Kako sta se Marija in Jožef spoznala? Sta se zaljubila?
