Zakaj je potem ples pogosto vir nemira?
Kaj je tisto, kar par privede na tečaj družabnih plesov? “Da bova lahko plesala na porokah.” “Da mož na praznovanjih ne bo ves čas visel samo za šankom.” “Ker ne znava plesati skupaj, ampak samo vsak zase.” “Ker me je žena zvlekla.” To je nekaj najpogostejših sicer iskrenih odgovorov, iz katerih pogosto veje strah.
Preberite še:
Ganljivo: Nevesta je na poroki predvajala posnetek plesa z umrlim očetom
Stvar bi bila zelo preprosta, če bi prišli na tečaj, se na pamet naučili vzorce, se postavili v plesno držo in po njih plesali. Toda ker gre za ples v paru, smo v vsakem primeru pred izzivom, kako to narediti skupaj: da bova usklajena, sproščena in bova ob tem še uživala. Sliši se sila preprosto, toda večina parov, ki sem jih učila, se med tečajem sreča s težavami, nemalokrat tudi prepiri in zamerami.
Preberite še:
Se bliža maturantski ples? Tu so stilski nasveti za vso družino
Malce strahu je pravzaprav psihološko zares utemeljenega: ker smo si z zakoncem bistveno bolj blizu kot s komerkoli drugim, na tečaj ne prinesemo le sebe in svoje želje po plesu, ampak tudi svoj odnos. Tu pa postanemo zelo ranljivi. (Naj)bolje se poznamo, zato smo bolj neposredni. Manj izbiramo način, kako povemo moteče stvari. Hitreje se počutimo prizadete. Ples je tako odličen lakmusov papir, da se naša razmerja, vloge in odnosi pokažejo v najpristnejši luči. To je lahko odličen izziv z zelo nagrajujočimi rezultati.
Kako priti do harmonije?
Ko si predstavljamo čudovit plesni par, ki lahkotno drsi po parketu, nehote zavzdihnemo: “Ah, kako sta usklajena, kot bi bila eno!” To pa smo že nekje slišali, kajne? “… in bosta eno telo,” je zapisano v Stari zavezi ter evangeliju, to ponovi tudi sv. Pavel. Ko bosta zapustila očeta in mater – torej stare vzorce in se bosta namesto sloganu “po moje” posvetila vodilu “po najino”, bosta postala izpolnjujoča enost.
Preberite še:
Ste srečni le, če je tudi vaš partner srečen? Preberite tole
Kako pa sva lahko eno, ne da bi pri tem izgubila vsak sebe? Naj se potem samo podredim in sem lutka, se oglasi v ženski? Kako naj vodim, če pa me ona ves čas kritizira? Enost, ki združuje unikatnost in individualnost obeh posameznikov, je tisto, kar odkrivamo in je cilj na plesnem tečaju.
Vodenje in sledenje
Za plesalca je tako bolj od plesnih figur, ki se jih lahko sicer hitro naučimo, a jih prav tako hitro tudi pozabimo, pomembno spoznavanje dveh vlog: vodenja in sledenja. Če želimo, da par zares deluje kot eno, ni druge poti, kot da vsak prevzame in se nauči opravljati svojo vlogo. Za to je potrebnega precej spoznavanja.
Šele ko bo on imel občutek, da zmore in zna suvereno voditi, se mu bo ona lahko prepustila in popolnoma zaupala. Šele ko bo ona spustila vajeti nadzora (to nam gre ženam pogosto težko od rok), se pustila voditi oziroma bo reagirala v obema jasni in varni neverbalni govorici, bo dobila občutek, da lahko prav v tej vlogi zacveti in blesti. Prav tu pa vsak par lahko najde svojo čudežno formulo. Kot je zapisal že sv. Pavel o vlogah: “Žene naj bodo podrejene svojim možem kakor Gospodu,” a tudi nadaljuje, “možje, ljubite svoje žene, kakor je Kristus vzljubil Cerkev in dal zanjo sam sebe” (prim. Ef 5,22-25).
O potrpežljivosti in bontonu
Ljudski rek pravi: Potrpežljivost je Božja mast, ampak revež je, kdor se z njo maže. Pri plesu v paru lahko z dovolj truda ostanemo samo pri prvem delu. Ker sva v plesu dva različna posameznika, običajno eden hitreje napreduje kot drugi. In prav nihče ne mara kritike, še posebej če se za nekaj potrudi. Zato je za dober napredek nujno potrebno negovati tudi to lastnost, ki se nam sicer tako pogosto izmuzne v našem hitrem tempu življenja.
Preberite še:
“Vsak dan se lahko sama odločim, v kakšnem ritmu bom plesala na odru svojega življenja”
Ob tem se gradi tudi kulturo lepega obnašanja, ko plesalec prevzame džentelmensko vlogo, kot je spoštljivo povabilo na ples, skrb za dobro počutje plesalke, zahvala za ples. Skratka vrline, ki so se že precej izgubile v sodobni kulturi, a jih, roko na srce, tudi malce pogrešamo. To je lahko med zakoncema lepa govorica dvorjenja. Plesalec bo za to nagrajen z najlepšimi nasmeški, plesalka pa se bo počutila zaželeno in pomembno.
Za nagrado poživljen zakon
Ključna naloga moškega je postati dober, zanesljiv in ljubeč vodja. Glavna naloga ženske pa je sprejeti vlogo sledenja in pozitivne podrejenosti, spoštljivega izražanja in znotraj svoje vloge najti ustvarjalnost, ki na koncu zablesti v vsej svoji lepoti. Po usvojenem se bo plesalka počutila videno, slišano, ljubljeno, plesalec pa spoštovanega, sposobnega in potrjenega ob občutku, da plesalka ob njem uživa in blesti. Seveda do tja ni vedno gladka in uhojena pot, zagotovo pa jo je mogoče usvojiti, če si oba tega zares želita. Rezultati so zelo nagrajujoči: poživljen zakon, veselje ob skupni aktivnosti, občutek slišanosti pri njej in potrjenosti pri njem, gojenje spoštljivosti in potrpežljivosti.
