Jezus nam v Božji besedi na sedmo navadno nedeljo v letu ponuja skrivnost za uspešno življenje: Ljubite kot poraženci.
“Ljubite svoje sovražnike, delajte dobro tistim, ki vas sovražijo. Blagoslavljajte tiste, ki vas preklinjajo, in molite za tiste, ki grdo ravnajo z vami,” nam govori, “in posojajte, ne da bi za to kaj pričakovali.”
To gotovo zveni kot recept za neizogiben poraz. Pa ni.
Preberite še:
“Skavtstvo pusti pečat za vse življenje”
Vse uspešne osebe so do določene mere upoštevale ta nasvet, od Dala Carnegieja do matere Terezije.
Carnegiejeva noro uspešna knjiga Kako si pridobiš prijatelje je eno izmed najvplivnejših del v ameriški zgodovini in desetletja pozneje še vedno odmeva v knjigah o uspešnem poslovanju. Njegov nasvet? Resnično se zanimajte za druge ljudi, smejte se, zapomnite si imena tistih, ki jih srečujete, spodbujajte jih, naj vam pripovedujejo o sebi, zanimajte se za njihove konjičke in jim dajte občutek, da so pomembni.
Preberite še:
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: “Nikoli nisem razmišljal, da bi živel drugače”
Zdi se, kot da je mati Terezija upoštevala Carnegiejev nasvet. Ljudje, ki so se pogovarjali z njo, so pripovedovali: “Ko sva govorila, sem imel občutek, da na svetu razen mene ni nobenega drugega človeka,” ali “Zdelo se je, kot da me pozna in me ljubi.” Svojim redovnicam je celo prepovedala, da bi ljudi, za katere so skrbele, kakorkoli oštevale. Njihova dolžnost je bila, da jih ljubijo, ne da se z njimi prepirajo – in njihova ljubezen je spreobrnila dosti več ljudi kot bi jih prepir kadarkoli.
Carnegie je do te metode prišel s preučevanjem uspešnih ljudi. Mati Terezija je do svoje prišla s preučevanjem in posnemanjem Jezusa.
Lahko smo uspešni na oba načina – ne da se pretvarjamo, kako radi imamo ljudi, ampak da jih resnično ljubimo.
Pomislite, kako Jezusov nasvet osvobaja na vseh področjih našega življenja
Morda se zgodi, da se med vožnjo nekdo vrine na vaš vozni pas. “Kako si drznejo!” si mislite in že iščete način, kako bi se mu maščevali.
Jezus pa pravi: “Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi še drugo.” Če boste molili za voznika, boste ugotovili, kako se v njegovi naglici zrcalijo vaše napake, in če boste hvaležni za priložnost, da ste mu lahko pomagali, se bosta vaše celotno počutje in telesna varnost občutno izboljšala.
Preberite še:
Pretresljivo pričevanje: “Preveč boli, ko se enkrat zgodi najhujše”
Morda vas razburi denar. Če se nam zdi, da so nam preveč zaračunali ali pa nam premalo plačali, se v nas razplamti jeza in nas razžira. Ves čas razmišljamo, kako bi vrnili milo za drago.
Jezus pa pravi: “Kdor ti hoče vzeti plašč, mu tudi obleke ne brani.” Če človeka ljubim in mu denar, ki sem mu ga posodil, v srcu podarim, bom dosti bolj srečen.
Ali pa pomislite na domače prepire. Neznosno se nam zdi, če nimamo prav tudi v najbolj nepomembnih nesporazumih, ker se zavedamo: če bomo popustili pri majhnih stvareh, smo lahko v večjih hitro poraženi.
Moder duhovnik pa je nekoč dejal: “Zakonec, ki bolj ljubi, je v prepirih večkrat poražen.” To pa zato, ker si tisti, ki ljubi, prizadeva za edinost in hitreje odpusti. Usmiljenje mu prinese srečo in svobodo – tudi najzahtevnejša oblika usmiljenja, odpuščanje tistim, ki ničesar ne obžalujejo.
Preberite še:
Prlekija ‒ majhna dežela velikih Slovencev
Da bi ljubili tako, kot od nas pričakuje Jezus, potrebujemo primerno hrano in ustrezno vadbo – za svojo dušo in srce.
Vse Jezusove današnje nasvete lahko strnemo v enega samega: “Drugemu stori to, kar želiš, da drugi stori tebi.” Želimo si, da bi se drugi umaknili, ne pa stopnjevali prepira, da se ne bi zmenili za naše napake, namesto da nas napadajo, da bi nam odpustili, ne pa da se z nami prepirajo.
Toda sami od sebe ne počnemo nič od tega. Nagnjeni smo k samoohranitvi, ne k velikodušnosti.
Sv. Pavel nam to nedeljo pojasnjuje, zakaj: ker smo kot prvi človek, Adam, in ne novi človek, Kristus. “Prvi človek je iz prsti, zemeljski, drugi človek pa je iz nebes,” je zapisal. “In kakor smo nosili podobo zemeljskega, bomo nosili tudi podobo nebeškega.”
Preberite še:
Zakaj preprosto moramo iti s prijateljicami na kavo
Postati novi človek je težaven proces, saj moramo svojemu jazu odrekati majhne, nepomembne zmage, ki jih zahteva, in izvajati boleče vaje, ki raztezajo naše srce, da ljubimo druge in jim služimo ne glede na okoliščine – vse to pa v vsakodnevnem pogovoru z Jezusom.
Toda če nam uspe, bomo po drobnih dejanjih ljubezni, ki jih nihče ne opazi, počasi sposobni opravljati velika dejanja ljubezni, ki spreminjajo svet.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Zakaj Bog dopušča skušnjave?
Preberite še:
“Vsak večer si vzameva trenutek zase in drug drugemu poveva, za kaj sva hvaležna”
Preberite še:
Zgodba človeka, “obsojenega na smrt”
