Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Kaj je dobro upoštevati pri vzgoji edinca?

FAMILY
Shutterstock
Deli

Edini sin ali hčerka (ali otrok, ki se je rodil veliko let za drugimi) raste v posebnih razmerah. Dobro je, da se jih starši zavedajo

Španski spletni portal Hacer Familia je objavil zanimiv članek psihologinje in družinske svetovalke Lucie Herrero, iz katerega povzemamo sedem pomembnih ugotovitev in šest nasvetov, kako naj starši ravnajo s svojimi edinci.

7 ugotovitev

  • Po eni strani vzgojo edinca poenostavlja in bogati bolj “izključujoč” odnos s starši. Zaradi tega otrok velikokrat napreduje in dozori hitreje od otroka, ki ima veliko bratov in sester. Ker več posluša odrasle kot otroke, se edinec velikokrat prej nauči tvoriti zapletene povedi, začenja hitreje razumsko sklepati ter gojiti bogat besedni zaklad.
  • Po drugi strani je osiromašen za odnose s sorojenci, v katerih se skriva veliko bogatih izkušenj, od tega, da se nauči obvladovati zavist in tekmovalnost, do tega, da se nauči deliti in sobivati z različnimi značaji.
  • Edinci so nagnjeni k bujni domišljiji, saj jih pomanjkanje druženja s sovrstniki sili v to, da si gradijo domišljijski svet, v katerem niso sami.
  • Iz istega razloga se marsikdaj težko prilagajajo skupinskim igram, se težje vživljajo v svet sovrstnikov in težje razrešijo Ojdipov kompleks.
  • Običajno se starši zaradi edinca bolj povežejo, saj je skrb za otroka načeloma bolj intenzivno porazdeljena med moža in ženo.
  • To zbliževanje, ki je sicer zelo pozitivno, pa lahko prinese tudi tveganje, da se bo zaradi tega otrok počutil manj varnega, ker bo to tesno povezanost bolj občutil.
  • Po drugi strani se bo edinec kmalu zavedel svojega privilegiranega položaja, saj bo deležen več pozornosti, razvajanja in si bo lahko privoščil več kapric. Nevarno je, da v družini postane središče pozornosti in se zato spremeni v nekoga, ki mu je težko ustreči.

6 nasvetov za vzgojo

Na obzorju argumentov za in proti je dobro, da se starši z edincem pogovorijo o določenih vprašanjih, s katerimi lahko uravnovesijo prednosti in slabosti tega, da je brez bratov in sester.

  • Pretiranemu sobivanju z odraslimi se je možno izogniti tako, da otroku omogočimo, da se pogosto druži s sovrstniki.
  • Naj gre dovolj zgodaj v vrtec, ker je sobivanje z drugimi otroki za edinca najboljša “terapija” za to, da se navadi deliti igrače z drugimi, da gre na obisk k prijateljem in jih povabi domov …
  • Starši morajo paziti, da ne bodo preveč ustrežljivi. Zlasti stari starši, tete in strici znajo pretiravati s pohvalami in zadovoljevanjem otrokovih kapric. Pred tem niso imuni niti starši, kar lahko pri otroku zmanjšuje samozavest. Posebej je treba paziti, da ne počnemo stvari namesto otroka oziroma da ne delamo tistega, kar je otrok sposoben narediti sam.
  • S pretiranim zaščitništvom je tesno povezana tudi soodvisnost otroka od staršev. Z otrokom moramo gojiti močno zaupanje, ne pa močne odvisnosti. Otrok, ki je preveč odvisen od staršev, si bo težko izoblikoval svojo osebnost in lastne kriterije odločanja. Zato se morajo starši izogibati temu, da bi sprejemali odločitve namesto otroka. To otroka vodi v dvom o tem, ali je to res tisto, kar si želi, ali zgolj izpolnjuje želje staršev.
  • Ampak pozor: pogosto pride do druge škodljive skrajnosti. V dobrem namenu, da bi vzgojili samostojnega in samozavestnega otroka, starši naredijo napako in so preveč togi ali nekoliko hladni do otroka. Zanj je bistveno kazanje čustev in ljubezni. Tako lahko raste v zdravem zaupanju vase in v svet. Ne smemo se izogibati čustvom ampak pretiranemu zaščitništvu. Ljubeče okolje je nujno, hkrati pa je treba gojiti spoštovanje do otrokove samostojnosti.
  • Zato se je bolje izogniti vmešavanju v prepire, ki bi jih sicer imel s svojimi sorojenci, recimo s svojimi prijatelji ali bližnjimi sorodniki. Pustite otroka, da se sam nauči reševati vsakdanje spore in posredujte zgolj takrat, ko je to resnično potrebno.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.