Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Mali angel Anielka odhaja domov. Njeni starši pa pišejo: “Srečni smo!”

ANIELKA ODCHODZI
Deli

Irena in Maciek Kaczyński, starša Anielke, ki je stara nekaj dni, pričujeta, da splav ni nikakršna rešitev

Ko je julija 2018 Mariusz Wyrobkiewicz na Twitterju vzpodbudil k pošiljanju namenov, za katere naj mašuje na grobu sv. papeža Janeza Pavla II., se je pod objavo pojavilo veliko komentarjev. Med njimi je bila tudi prošnja Irene Kaczyński: “Najin četrti otrok bo umrl kmalu po porodu, prosiva za molitev, da bi lahko z možem in otroki nosili svoj križ in dobro preživeli ta kratek čas, ki nam je dan.”

Iz naslednjih zapisov je bilo razvidno, da je imela Anielka akranijo. To je neozdravljiva okvara – otroci, ki jih prizadene, najpogosteje ne preživijo poroda. Okvaro so pri Anielki odkrili precej zgodaj, v 10. tednu nosečnosti. V takih primerih poljska zakonodaja predvideva možnost usmrtitve otroka. “Predlog za končanje nosečnosti (v tej fazi gre samo za tabletko) je bil zame absurden.”

Oblekica za pogreb je pripravljena

“Ali imam rada vse svoje otroke ali pa nobenega. Ne gre drugače. Preostalim vendar ne bi dala tabletke, če bi izvedela, da jim ostane pol leta življenja in da se ne da tu nič storiti. Niti mati niti oče nimata pravice odločati o življenju svojega otroka, zdravnik pa nima pravice predlagati, da ga ubijejo. Lahko se odločimo, kako bomo preživljali otrokov odhod, ki ga poznamo le po srcu,” je zapisala pogumna mati. “Če sva že prejela tak križ, ga morava biti tudi zmožna nositi. Najina edina želja je, da bi krstila najino Anielko, vendar morda ne bova imela minute niti za to. Bova videla … Tako bo, kot želi Bog.”

Iztekajoči se advent. Čas, ko se vsi z veseljem pripravljajo na božič. Irena in Maciek pa sta se pripravljala na pogreb. “Le še en mesec je ostal za rešitev, diagnoza se ni spremenila in še vedno drži – anencefalija. Veva, da je punčka. Anielka. Oblekica za pogreb je pripravljena, otrokom pa govoriva le malo in jih skušava pripraviti na to, da nova sestrica ne bo prišla domov …” je zapisala Irena.

1. februarja se je prikazal še en zapis:

Danes je porod, zadnji dan, ko je moj otrok z menoj. Bilo ga je čudovito imeti pri sebi in vedno ga bom imela rada. Niti enega razloga ni za splav. Ali ljubezen ali splav. Anielka. Moja in Maciekova ljubezen.

Pod zapisom je ogromno obljub za molitev, na desetine vzpodbudnih besed. Novica o mali deklici se širi v svet. Oče Maciek prosi samo za eno: da bi lahko dekletce krstili. Tviteraši napadajo nebesa. In zgodi se čudež. “Anielka se je rodila pred tremi urami. Še vedno je z nami. Čudež. Irena je v redu. Zelo sva srečna! Hvala za molitve in tako veliko podporo,”  piše Maciek.

Anielka je še vedno z nami

Nekaj ur pozneje: “Noč je minila mirno. Anielka je še vedno z nami. Po malem jo hranimo. Priključen ima monitor utripa in saturacije. Okvara na glavi je videti precej resna. Zato sva še toliko bolj srečna, da sva prejela vsaj toliko. Bog je ljubezen. Občutim veliko veselje, imam čudovito družino, krasno ženo, štiri čudovite otroke. Anielka je za naju le dobro. Njeno celotno življenje so za nas velike duhovne vaje. Za najine otroke, starše, brate, sestre in za več sto tisoč neznancev na Twitterju in širše.”

Vsako Maciekovo sporočilo izzove veliko vznemirjenje. Med besedami podpore in molitvenih vzdihov proti nebu se pojavljajo tudi vprašanja, ali ni odhod dekletca povezan s trpljenjem. “Ne vemo, ali jo boli. Za vsak slučaj ji od samega začetka dajejo zdravila proti bolečinam,” hitro odgovori oče.

Minilo je več ur. Anielka je še vedno s starši. 4. februarja na ponedeljek zvečer Irena piše: “Izmolili ste nam jo. Anielka je stara tri dni. Tiho je, mrmra, ko ji pojem. Šla bo domov. Veselje je nepopisno in nikoli ne bom pozabila, da ste se borili zanjo. Naj se vam to stokrat povrne. Aniela Maria – vaša krščenka.”

Odšla bo odeta v ljubezen

Anielino življenje bo kratko. Ne bo izumila zdravila proti raku, ne bo odkrila novega planeta, ne bo napisala zelo branega romana. Umrla bo, preden se bo naučila hoditi ali govoriti. Vendar pa bo v tem pomežiku, v katerem ji je bilo dano, da se je znašla na Zemlji, spremenila na tisoče src. Irena in Maciek pa, običajna in neobičajna starša, dokazujeta, da ima zadnjo besedo v življenju ljubezen in ne smrt. Otroku s smrtno okvaro ni treba umreti na rokah zdravnikov, ki ga imajo zgolj za “skupek celic”, “nezgodo pri delu” ali za “problem, ki ga je treba odstraniti”.

Kljub boleznim lahko odide dostojno, zavita v ljubezen svojih bližnjih in v mehko odejo, prisluhne lahko tihemu spevu matere, oče pa jo drži za ročico. Lahko ima ime, datum rojstva, fotografijo, odtis majhne dlani … in potem grob, ki bo za vedno spominjal svet, da je obstajala. Da je bilo vredno, da bi jo nekdo imel rad.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.

 

Tags:
smrtsplav
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.