Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Tesnobnost drugi težko razumejo”

BORUT ŠKODLAR
TATJANA SPLICHAL | DRUŽINA
Deli

Psihiater in terapevt Borut Škodlar o značilnostih anksioznosti ter kako pomagati sebi in bližnjemu, ki trpi za to motnjo

Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, s strahom povezano čustveno stanje. Je znak bolečine na psihični ravni in človeku sporoča, da zanj obstaja nevarnost. Če se stopnjuje tako močno, da človeka povsem preplavlja in ga ovira pri običajnem delovanju, govorimo o duševni motnji. Takrat je smiselno poiskati tudi pomoč strokovnjaka.

Kako človek, ki trpi za anksioznostjo, doživlja sebe in svet?
Doživlja ga izrazito tesnobno. Tak človek je napet, muči ga nespečnost, duši ga in ima lahko célo vrsto bolečin. Je utrujen in se težko osredotoči na svoje dejavnosti. Preplavljen je s skrbmi in strategijami, kako bi se rešil iz te stiske, ob tem pa je vedno bolj izčrpan. Če tesnoba traja zelo dolgo, lahko postane tudi obupan in ne vidi izhoda.

Zakaj se začne izogibati določenim krajem in dejavnostim, ki so povsem običajne?
Človek, ki v določenih situacijah (npr. pri vožnji z avtom) doživlja tesnobo, se tem situacijam spontano začne izogibati. Situacijski spomin je tako močan in primaren, da človeka odžene od vsega, kar bi v njem lahko znova sprožilo tesnobo. Drugi, ki nimajo takih težav, ga težko razumejo.

Kaj se dogaja v možganih tesnobnih ljudi?
Pri anksioznih ljudeh se intenzivno in prekomerno proži odziv na stres z aktiviranjem avtonomnega živčnega sistema in stresnih hormonov. Poleg tega vemo, da so v vzpostavljanje anksioznosti vključeni nevrotransmiterji, saj preko njih delujejo tudi zdravila, ki lajšajo anksioznost. V delovanju možganov pa je vključenih cela vrsta možganskih področij od tistih, ki so del čustvenih možganov do kognitivnih predelov. Pomembno je, kako se vsi ti različni predeli uspejo med seboj povezovati. Iz teh neravnovesij se potem lahko pojavlja prekomerna in paralizirajoča anksioznost.

Kako pogosti so ob anksioznosti panični napadi?
Anksioznost se pri mnogih akutno lahko stopnjuje do paničnega napada. To pomeni tako močno in nenadno anksioznost, da je človek skoraj ne more zdržati. Počuti se, kot da bo izgubil nadzor, se zgrudil ali celo umrl.

Kako naj si oblikuje življenje, da bo s tem shajal, če se mu to pogosto dogaja?
Ob paničnem napadu naj poišče strokovno pomoč, da pride do takojšnje umiritve stanja in razbremenitve. V naslednji fazi pa je treba iskati razloge in sprožilce, ki so do takšnega kolapsa psihičnega aparata privedli. Življenje naj si oblikuje tako, da bo vadil sprostitvene strategije in čim bolje prepoznaval situacije, ki pri njem vodijo v anksioznost.

Zakaj pogostost tovrstnih motenj narašča?
Pogostost posebej narašča v razvitih delih sveta in velikih urbanih središčih. V takih okoljih in ob takem načinu življenja ni toliko naravnih načinov in medsebojnih odnosov, s katerimi bi lahko sproti ublažili anksioznost. Slabo vpliva tudi stalna izpostavljenost mnogim dražljajem in sočasnim obveznostim ter nenehna naglica.

Zakaj zboleva več žensk?
Ženske izražajo več čustvenih stisk ter prej in v večji meri poiščejo pomoč. Moški pogosteje poiščejo druge načine spopadanja s tesnobo, npr. delo, šport, alkohol, agresivnost …

Ali zbolevajo tudi otroci?
Žal se anksioznost vse pogosteje pojavlja tudi pri otrocih in mladostnikih. Povzročajo jo predvsem strahovi, povezani s šolo, preobremenjenost, stiske glede vrstnikov ali odnosov doma. Pri starejših pa so najpogostejši sprožilci izguba bližnjih, slabi medsebojni odnosi, služba, pa tudi temeljni človekovi strahovi, kot so bolezen, trpljenje, smrt, socialna izključenost, občutja brezsmiselnosti itn.

Kdaj je motnja tako huda, da je treba obiskati strokovnjaka?
Strokovnjaka naj obiščejo ljudje, ko je tesnoba tako velika, da zaradi nje močno trpijo in zmanjšuje njihovo zmožnost delovanja na različnih področjih življenja. Strokovnjaki človeka naučijo premagati najhujša stanja in poiskati načine, kako uravnavati tesnobo. Če to ni dovolj, se psihiater lahko odloči za zdravila, kot so pomirjevala in antidepresivi.

Kako pomagamo bližnjemu, ki trpi za temi težavami?
Pri bližnjem je predvsem pomembno, da prepoznamo anskioznost, se pogovorimo z njim in raziščemo, kako močna je in kako vpliva na njegovo življenje. Če ga preplavlja in se človek čuti nemočnega proti njej ter nismo strokovnjaki na tem področju, ga usmerimo k takšnemu strokovnjaku. Lahko mu zelo pomagamo tudi, če z njim delimo svoje izkušnje v zvezi z anksioznostjo ali izkušnjo koga drugega, za kogar smo slišali ali brali. Izkušnje drugega človeka nam lahko dajo navdih in moč za lastno borbo z anksioznostjo.

 

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.

 

Tags:
intervju
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.