Nedavno smo z otroki ob jezeru krmili labode. Otroci so bili seveda najbolj radodarni do mladičevPrihajali pa so tudi drugi, večji in močnejši labodi in se zapodili za kruh. Mladiči so se jim strahoma umaknili. Otrokom to niti najmanj ni bilo všeč. Želeli so prelisičiti večje labode in zaščititi manjše. Klicali so mladiče k sebi in se jezili na odrasle, a brez uspeha.
Od strani sem opazoval to dogajanje in ob tem pomislil na človeško družbo, kjer podobno na račun šibkejših zmagujejo močnejši in vplivnejši. Kot da je to zapisano v naravo tega nepopolnega sveta.
Labod, ki je izstopal
Na lepem zagledam od daleč prihajati laboda, ki je že na prvi pogled izstopal od drugih. Krila je imel nekoliko razprta, vrat usločen naprej, plaval pa je tako, da je veslal z obema nogama hkrati. Opazoval sem, kaj sem bo zgodilo, in pričakoval, da bo hotel ves kruh pograbiti zase.
Preberite še:
5 duhovnih nasvetov, kako se izogniti požrešnosti
Labod je priveslal z vso hitrostjo in razbil jato labodov, da je na sredi nastal prostor. Presenetilo pa me je, kar je sledilo: sam se ni dotaknil niti koščka, pač pa je naredil prostor za mladiče, ki so takoj prišli zraven. Drugi so se umaknili.
Sv. Jožef, varuh in zaščitnik družine
Spet sem pomislil na človeško družbo. Kako grozno potrebuje takih varuhov in zaščitnikov najšibkejših. V mesecu marcu obhajamo praznik sv. Jožefa, moža, ki je najbolj svetel zgled varuha in zaščitnika družine. Prav zato je zgled za vse očete vseh časov. Oče najprej poskrbi, da v družini nikomur nič ne manjka. Če zazna nevarnost ali grožnjo, naredi vse, da zaščiti družino, posebej najšibkejše. Ne pusti se ustrahovati, ko gleda na pravičnost. Nikoli ni nasilen in ne sramoti. Ko se dogaja krivica, terja odgovornost.
Preberite še:
Je bil sveti Jožef res starček?
V tej luči lahko razumemo tudi poziv p. Frančiška, ki je v Vatikan poklical predsednike vseh škofovskih konferenc, patriarhe, kardinale in redovne predstojnike, da se pogovorijo o zaščiti mladoletnih v Cerkvi. Kot pravi, varuhi najšibkejših v naši družbi so dolžni zanje poskrbeti in jih zaščititi. Vsi skupaj pa jih podpirajmo z molitvijo za pogum, da iz svoje srede kakor labod izženejo tudi kakega samca, ki se med mladiči ne obnaša kot oče, ampak je med njimi kot ropar. Samo tako bodo mladiči z zaupanjem prišli nazaj v sredo, kjer je njihovo mesto.
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
Sestra Cristina se je vrnila! Tokrat z uspešnico Lady Gaga
Preberite še:
Zakaj morate biti kljubovalni in neposlušni, da bi lahko dobro molili
Preberite še:
Jure in Luka Sešek med zbadanjem in občudovanjem: Družina je za nas nedotakljiva vrednota