Romarji, ki obiščejo Rim, se že stoletja tradicionalno ustavijo tudi pri svetih stopnicah. Obkroženi z zidovi, ki so poslikani s čudovitimi freskami, se tam v molitvi in premišljevanju Jezusovega trpljenja po kolenih povzpnejo po trdih marmornih stopnicah.
Preberite še:
9 zanimivosti o čudovitem vodnjaku Trevi v Rimu
Priljubljena pobožnost izhaja iz starodavnega krščanskega izročila, ki pravi, da je sv. Helena, mati cesarja Konstantina, leta 362 ukazala v Rim prepeljati 28 stopnic, po katerih naj bi Jezus stopal tistega dne, ko ga je Poncij Pilat obsodil na smrt.
Stopnice kot pokora
Dejanskih marmornih stopnic običajno ni kaj dosti videti, ker so od zidu do zidu prekrite s ploščami iz orehovine, da marmor ščitijo pred obrabo milijonov vernikov, ki se vzpenjajo po stopnicah. Prvič v zadnjih 300 letih pa so stopnice lani med obnovo odkrili in odkrite naj bi ostale še najmanj 40 dni po odprtju.
Romarji se po stopnicah, znanih kot Scala Pilati ali Scala Sancta (Pilatove ali svete stopnice), za pokoro vzpenjajo po kolenih. Na marmorju je opaziti velike udrtine, ki jih je za seboj pustila teža neštetih vernikov, morda zaradi velikega števila romarjev ali ker se vsak posebej na vsaki stopnici kleče zadrži v molitvi.
Preberite še:
“Trpljenje ni pokora za grehe”
Svete stopnice obkroža okoli 1.700 kvadratnih metrov fresk, ki prikazujejo zgodbe iz Stare in Nove zaveze. Nastale so leta 1589 po naročilu papeža Siksta V., ki je želel romarje med obiskom svetih stopnic poučiti v veri. Skozi stoletja so močno obledele in so bile nujno potrebne obnove. “Ker verniki pogosto niso znali ne brati ne pisati, so zgodbe zanje oživele prek poslikav,” pojasnjuje Mary Angela Schroth, skrbnica ene izmed rimskih galerij.
Pomanjkanje zanimanja za freske
Mnogi, ki se vzpenjajo po stopnicah, si fresk običajno ne ogledujejo, saj so z mislimi osredinjeni na starodavno stopnišče. Po mnenju turističnega vodnika Paula Enciniasa pa pomanjkanje zanimanja lahko pripišemo tudi dejstvu, da so verniki danes dosti bolj izobraženi kot pred 100 leti, zato se manj zanašajo na slikovna pojasnila: “Katoliškim romarjem v 21. stoletju pripovedi v slikah niso pretirano blizu.”
Ob edinstveni priložnosti, da se romarji dotaknejo starodavnega marmorja, ki naj bi nekoč nosil Jezusovo težo (in s tem breme vsega sveta), je povsem mogoče, da lepota fresk še dolgo ne bo opažena. Ali pa vsaj tistih 40 dni, ko bodo stopnice odkrite.
Preberite še:
Kako barvana okna čudovito odražajo Božjo navzočnost
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kaj Martin Golob meni o aferah in škandalih v Cerkvi?
Preberite še:
Vremenoslovec, ki za vsakim dežjem vidi sonce
Preberite še:
10 skrivnosti matere treh otrok, ki je tudi direktorica podjetja
