Približujejo se mesci, ko se bodo po župnijah vrstile birme, “sezona” krstov pa je tako ali tako odprta vse leto. Starši in mladostniki se pogosto znajdejo v zadregi, koga izbrati za botra. Sorodnika, prijatelja, karseda premožnega znanca? Nekoga, ki je od družabnega kroga družine nekoliko bolj oddaljen, a bo otroku dober zgled?
Nekatere odgovore ali pa vsaj pot k njim smo poskusili poiskati v naši anketi ‒ z botri o botrih.
Preberite še:
Boter mora biti molitveni “odvetnik” varovanca, “tudi če je ta na najhujših drogah”
Preberite še:
Si boter ali botra? Sedem idej za dobro botrstvo
Luka Mavrič, tajnik nadškofijskega urada za družino in voditelj skupine za moške
“Sem tako krstni kot birmanski boter. Tudi sam se osebno sprašujem, kako živeti botrstvo v tem svetu. Zdi se mi, da ni dovolj, da sem in tja kaj zmolim za tiste, ki so me izbrali za botra. Nek tradicionalni tip botra je, da je to nekdo, ki je poleg ob birmi in krstu ter prinese še kako darilo. Mislim, da je prav, da preidemo k osebnemu spremljanju človeka, ki te je zaprosil, da bi bil njegov boter.
Z zgledom, kako živiš, kako v svoje življenje povabiš Boga, pomagaš birmancu ali krščencu, da te opazuje in posnema. Če to včasih naredita skupaj, je to pravi namen botrstva. Gre za pomoč pri odkrivanju znamenj, kako ga Bog kliče. Tudi prek izzivov, težav … Ko spremljamo birmanca, poprosimo Boga za blagoslov. Damo mu vedeti, da ni sam, da sva z njim jaz in Bog.”
Preberite še:
Ne, boter ne more biti kdorkoli
Barbara Kastelec, koordinatorka revijalnega programa pri založbi Družina
“Pri botru se mi zdi pomembno, da sprejme vlogo tistega, ki otroku stoji ob strani in je družini dovolj blizu. Pri izbiri krstnih botrov sva bila z možem pozorna na to, da botri hodijo k maši in so dejavni v Cerkvi, saj je to lep način pričevanja.”
Dragoceno je, da molijo za najine otroke in jim ob praznikih namenjajo tiste dragocene pozornosti, zaradi katerih otroci čutijo, da so na poseben način ljubljeni in potrjeni. Kot birmanka sem za svoja birmanska botra izbrala strica in teto, ki nista hodila v cerkev, razen ob pogrebih.
Znala pa sta mi zelo konkretno stati ob strani pri izbiri poklica, podpirala sta me skozi vse srednješolsko obdobje. Njuna dobrota je bila zame odraz Božje skrbi. Priznam, da za svoje krščence ne molim vsak dan, vedno pa ob ‘močnih’ trenutkih, njihovih praznikih in na romanjih.”
Klavdio Peterca, župnik v Mokronogu
“Mislim, da odgovor na vprašanje, kdaj je boter res dober, najlepše opiše misel znane ruske spreobrnjenke Tatjane Goričeve, ki pravi, da je boter res dober takrat, ‘ko dosledno živi kot dober kristjan’. To poskušam botrom položiti na srce kot kratko življenjsko vodilo. Ali boter izpolnjuje pogoje za opravljanje svoje službe, pravzaprav izhaja iz prejšnje trditve.
Glavna naloga botra je, da je birmancu v oporo. Samo tako opraviči zaupanje tistega, ki ga je izbral za botra. To je mogoče, če je boter najprej trden sam v sebi in če sta z birmancem povezana, se pogovarjata, se družita. K temu zelo pripomore kakšen skupen izlet, romanje, praznovanje godov …
Menim, da bi moral biti boter na ‘seznamu povabljenih’ pri vsakem malo večjem družinskem praznovanju. Če si boste s svojim birmancem vzeli čas za srečevanje in druženje enkrat, trikrat, petkrat, se boste začeli pogovarjati. In če boste vztrajali, se boste pogovarjali vse več in globlje stvari. Boter mora biti birmancu v oporo in zgled ter zanj moliti. Moja krstna botra sta dobra prijateljica moje mame in njen brat. Birmanski pa je moj bratranec. Živeli smo blizu in zato bili lažje povezani.”
Preberite še:
Boš moja krstna botra?
Anja Rajter, sodelavka Aleteie in ustvarjalka nakita
“Moja birmanska botra je hkrati tudi krstna. Je nek glas razuma, ki ni čustveno vpletena v ožje družinske zadeve. Hvaležna sem zanjo. Nekaj časa sva z mamo živeli sami, znašli sva se v finančnih škripcih. Spominjam se, da mi je botra tedaj kupila kako lepo oblačilo, njena družina me je vzela na morje. Bila je neka teta iz ozadja. Na prijeten način! Njena podpora mi je veliko pomenila.
Jaz sem birmanska botra njenemu sinu. Ob njegovi birmi sem bila še študentka, zato je vedel, da si kakega razkošnega darila ne bo mogel obetati. Vedel pa je, da bo imel zgled in molitveno podporo za vedno. Zdaj je že odrasel, še vedno pa molim zanj. Lepo mi je, ko se spomnim na najine skupne trenutke.
Zelo rad hodi v hribe. Ob birmi sem ‘zbobnala’ skupaj svojo mamo, ki je njegova krstna botra, in babico. Skupaj smo kupile nahrbtnik za v hribe. Vanj sem dodala še nekaj potrebščin, ki človeku v hribih pridejo prav. Krsta botra pa sem sinu drugega bratranca, ki je že prvošolec. Otroke imam rada, lepo se mi je družiti z njimi: zanje molim, jim namenim kak obisk ali darilo.”
Preberite še:
Čeprav se je odločila za pot, ki je vodila v pekel, je Jezus čakal nanjo
Preberite še:
Kje najdemo najbolj barvite cerkve na svetu?
Preberite še:
10 navdihujočih misli nekdanje manekenke
