V goratem osrčju Etiopije se nahaja starodavno sveto mesto Lalibela z okoli 17.000 prebivalci, v katerem je moč najti 11 nadvse nenavadnih cerkva. Izklesane so namreč iz živega kamna, večinoma v enem kosu. Ves arhitekturni okras, pa tudi vrata in okna, je bil izklesan iz teh blokov. Poleg cerkva so izklesali še sistem jarkov in obrednih prehodov, ki se odpirajo v domovanja puščavnikov in katakombe.
Preberite še:
11 najpomembnejših znamenj iz krščanskih katakomb
Pri gradnji so pomagali angeli
Zgraditi naj bi jih je dal etiopski kralj Lalibela, ki je v 12. stoletju želel v Lalibeli, mestu, poimenovanem po njem, zgraditi “Novi Jeruzalem”. Zgodovinarji so mnenja, da so bila povod zanj muslimanska osvajanja, zaradi katerih niso mogli romati v Sveto deželo. Podatki o gradnji cerkva so izgubljeni; po legendi jih je zgradil kralj sam s pomočjo angelov.
Lalibela je pod njegovo vladavino postala tudi prestolnica Etiopije in ta status je obdržala do 13. stoletja.
Preberite še:
Kje najdemo najbolj barvite cerkve na svetu?
Etiopija, tedaj znana tudi kot Aksumitsko kraljestvo, velja za eno izmed prvih držav na svetu, ki je sprejela krščanstvo kot uradno vero, in to že v prvi polovici četrtega stoletja. Še danes se dve tretjini prebivalcev uvršča med kristjane, od tega jih največ (okoli 43 odstotkov) pripada Etiopski pravoslavni cerkvi, največji izmed Orientalskih pravoslavnih cerkva.
Zemeljski in nebeški Jeruzalem
Lalibela danes velja za drugo najsvetejše mesto v Etiopiji in je pomembno krščansko romarsko središče. Gradnja Novega Jeruzalema je tudi vzrok za veliko število biblijskih imen, na katere naletimo okoli mesta.
Preberite še:
Veste, kje se nahaja najvišja katoliška cerkev na svetu?
Omenjenih enajst cerkva je še vedno ohranjenih v svojem naravnem okolju in pričajo o dosežkih etiopske srednjeveške civilizacije. Razdeljene so v dve skupini, saj nekatere predstavljajo zemeljski, druge pa nebeški Jeruzalem; med skupinama pa teče reka Jordan. Slogovno so blizu več deset drugim cerkvam na etiopskem ozemlju, kažejo pa na grške, egipčanske in muslimanske vplive. Leta 1978 so se uvrstile na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine.
V fotogaleriji lahko občudujete te imenitne dosežke.
Preberite še:
Molitev k Svetemu Duhu, ko zmanjka moči za boj
Preberite še:
Neverjetna zgodba o 8-letnem šahovskem prvaku in prijaznosti ljudi okoli njega
Preberite še:
“Znotraj igralskega poklica se učim prizanesljivosti do same sebe”
