Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Vsak je poklican, da bi postal boljši. Želje po popolnosti, perfekcionizmu so pogubne”

WOJCIECH MROCZYŃSKI
Deli

“Sprašujem se, kakšne so posledice poslovnega uspeha za moje najbližje, za mojo družino. To je zame danes pomembno,” pripoveduje Wojciech Mroczyński, avtor uspeha blagovnih znamk, kot sta Starbucks in KFC, na poljskem trgu

Poljak Wojciech Mroczyński je bil član uprave mednarodne korporacije AmRest, končal je harvardsko poslovno šolo in študij MBA na univerzi v Connecticutu v ZDA. Dvakrat je zmagal na ironmanu (najzahtevnejša različica triatlona). Zdaj se je odločil za enoletni dopust, t. i. sobotno leto.

Preberite še: 10 skrivnosti matere treh otrok, ki je tudi direktorica podjetja

Kateri je vaš največji življenjski uspeh? Na kaj ste danes najbolj ponosni?
Uspeh, to je samo kakšen trenutek. Zagotovo pa sem zelo hvaležen za to, da imam v sebi ves čas močno hrepenenje, da bi postal boljši. Čeprav mi je v življenju uspelo narediti nekaj stvari, imam neprestano v sebi to lakoto.

Lahko bi navedel različne trenutke iz svojega poklicnega življenja, toda to je bilo merilo uspeha včasih, danes je malo drugače. Danes se sprašujem, kakšne so posledice tega poklicnega uspeha za moje najbližje, za mojo družino.

Zelo cenim razvoj, zavedanje tega, da sem ves čas na poti.

Kaj je bolj dragoceno za naš razvoj – porazi ali uspehi?
Po razvojni plati zagotovo porazi. Imam ambivalenten odnos do uspehov. Že nekaj časa jih jemljem z razdalje.

Zelo veliko sem pridobil ne zaradi uspehov, ampak prav zaradi porazov, čeprav sem v trenutkih, ko sem jih izkusil, gledal na to drugače.

Obstaja vaja – narišete črto življenja in na njej označite vse ključne, prelomne trenutke življenja. Zanimivo je, da večina ljudi označi tiste trenutke, ki so bili zanje težki. Zares se je mogoče veliko naučiti o sebi z analizo svojih porazov. Porazi nam prinašajo gradivo za razmislek, vemo, s čim se je vredno ukvarjati.

Preberite še: Kako preprečiti, da bi zaradi poraza obupali

Menite, da je vsak od nas poklican k temu, da bi uspel?
Verjamem, da je vsakdo poklican, da bi postal boljši. Želje po popolnosti, perfekcionizmu so pogubne, ker se obremenjujemo z nečim, česar ne zmoremo nositi. Vidimo namreč razkorak med tem, kje sem jaz in kje je ideal.

BUSINESSMAN
By Anucha Naisuntorn| Shutterstock
Fotografija je simbolična.

Preberite še: Vas je strah neuspeha, zavrnitve, prihodnosti?

Uspeh je to, da dosežemo zastavljeni cilj. Seveda je pomemben element na naši poti, vendar pa je zame pomembnejše to, ali dosegam katere od ciljev na rovaš mojih drugih vlog ali pa mi uspe ohranjati ravnovesje. Če je tako, potem je to zame uspeh. Pristen razvoj se dogaja v harmoniji z vsemi našimi vlogami.

Če namreč na delu dosegam super rezultate, bi moral biti tudi boljši mož in oče. Smo namreč celota. Težko si predstavljam odličnega vodjo, ki je odličen le v službi. To je nekakšna laž.

Za mnoge je ključno to, da ne bi v skrbi za duhovni razvoj postali samo menih, v skrbi za fizično kondicijo le športnik, v skrbi za poklicni razvoj pa le poslovnež. Kakšen je vaš recept za harmonijo na teh področjih?
To ni preprosta zadeva. Zagotovo pomaga reden razmislek o življenju, izstop iz dirke in avtomatizma, to, da se zaustavimo in zberemo povratne informacije iz okolice. Zelo mi je pomagalo, ko sem se opazoval v blišču športne ali poklicne slave in sem videl, da moja družina ni bila nujno deležna teh uspehov. Ta zaustavitev vam omogoča, da pri sebi opazite, ali sem povsem prepričan, da se ne slepim.

Preberite še: Zveni kot recept za neizogiben poraz, a je skrivnost za uspešno življenje

Druga stvar je zmernost – to je zelo zahtevna vrlina, ki pa je po mojem ključna, ker lahko z vsem pretiravamo. Če na primer nekdo prebije veliko časa v cerkvi, pri tem pa zanemarja družino, je taka nezmernost tudi škodljiva. Poleg tega lahko duhovno življenje poglobimo tudi z angažiranostjo v družini.

Ali je ideja o celoletnem dopustu vzniknila iz potrebe po iskanju ravnovesja? Ali ste živeli prehitro?
Tako je. Z Božjo pomočjo sem uspel stopiti ven iz presežka dražljajev in življenja na visokih obratih, kjer se ogromno dogaja – soupravljanje firme, ki zaposluje 40 tisoč ljudi, je videti privlačno od zunaj, vendar pa je povezano tudi z ogromno stresa in odgovornostjo.

Preberite še: Kako se v času dopusta in počitnic res spočiti?

NOGI W WODZIE
Chris Lawton/Unsplash | CC0

Preberite še: 5 načinov, kako vožnjo spremeniti v najboljši del dneva

Izkusil sem občutek, da z ženo to boljše življenje odlagava na kdaj pozneje, da nenehno beživa. Opazil sem, da hitiva celo v nedeljo v cerkev. To je bil opozorilni signal, da je treba nekaj storiti glede tega, da nama življenje v stalni naglici in stresu ne dene dobro.

Poslušam modrost ljudi, ki so že na smrtni postelji. Pogosto govorijo, da bi jih manj skrbelo za vse skupaj in bi več časa preživljali z bližnjimi ter se zabavali.

Kaj vam danes pomaga pri vašem razvoju?
Predvsem poglabljanje duhovnega življenja. To ima zame poleg religioznega vidika tudi zelo praktično razsežnost. Pravimo, da je v teoriji razvoja človeka izhodišče samozavedanje – težko se je razvijati, če ne vem, kdo sem. Duhovna sfera pa mi pri tem zelo pomaga.

Blizu mi je ignacijanska meditacija – zelo konkretna oblika, zaradi katere opažam tisto, kar se mi sicer izmika.

Preberite še: 10 citatov iz Svetega pisma za jutranjo meditacijo

Drugi vir so moji najbližji. Če je kdo v zakonu, potem ima močan vir informacij o samem sebi od svojega sozakonca. Otroci nam prav tako nastavljajo ogledalo. Njihova vzgoja – to je morda najtežja naloga, ki jo moramo opraviti.

Ali je biti oče težje kot biti vodja podjetja?
Mislim, da je tako. V firmi nam je pri roki avtoriteta položaja, motivacijski sistem, skupina ljudi, pri roki so tudi druge stvari, npr. dobra konjunktura ipd.

Starša pa sva le dva. Ne moreva se za kom skriti in reči, da sem kot oče naredil vse, žal pa je slaba konjunktura škodovala mojemu otroku.

Ogromna večina naših problemov so stvari, ki jih prinašamo od doma. Tam nismo vedno prejeli dobrih vzorcev in to potem odseva v vsem našem življenju. Zato je starševstvo zelo odgovorna naloga.

Preberite še: 5 “skrivnosti” sv. Jožefa za zgledno očetovstvo

PARENTING
Shutterstock-Katya Shut

Preberite še: 10 navdihujočih navedkov o lepoti očetovstva

Nekoč so vprašali Richarda Bransona, človeka, ki je ustvaril vrsto podjetij, kako naj po njegovi smrti ocenimo njegovo dediščino. Odzval se je na način, ki mi je zelo blizu – rekel je, da je treba gledati na to, v koga so zrasli njegovi otroci.

To je bilo zame nenavadno pričevanje. Človek, ki bi se lahko pohvalil s tem, da je postavil kar nekaj podjetij, ob koncu dneva svoje življenje povzame v to, kar je bil kot oče in mož.

Ali ste zamenjali hotenje po poslovnem uspehu za teženje k temu, da bi bili boljši človek?
Pri meni to ni bila črno-bela slika, ker mi je bila ta duhovna tema vedno blizu in sem se trudil, da tu ohranim ravnovesje. Spominjam se, da je oče Karol Meissner uporabil ta primer: če bi bili taki delavci, kakršni smo verniki, potem bi večina ne bila več zaposlena, ker bi nas preprosto odpustili.

Našel sem se v tem, ker sem že spet opazil, da si v firmi zelo prizadevam, da se razvijam, tudi na športnem področju dosegam dobre rezultate, doma pa – seveda, vedno bi bilo lahko lepše, ampak na splošno ni slabo. Ko pa sem pogledal na svoje duhovno življenje, sem opazil, da sem ubog. Videl sem veliko nesoglasje med svojim duhovnim življenjem in drugimi sferami življenja. Ki pa bi morale biti v ravnovesju.

Preberite še: Si želite globljega odnosa z Jezusom? Opustite to grešno razvado

Že nekaj časa prakticiram vsakodnevno ignacijansko izpraševanje vesti, to je čudovita stvar! Četrt ure iskrenosti zelo pomaga pri napredku. Tako se na primer uči hvaležnosti. Tam je trenutek, ko je treba pogledati, kaj dobrega se je zgodilo čez dan, in pomisliti, kako jaz na to odgovarjam. Potem pa iz tega izberem kakšen delček, na katerem delam. Zaradi tega sem med drugim gledal tudi na to, koliko časa dejansko preživljam s svojo družino in kako sam razmišljam o tem vprašanju. Zdelo se mi je, da sem zelo družinska oseba, dejstva pa so mi pokazala, da je bila družina na zadnjem mestu.

V vsem tem, o čemer govorim, je v ozadju duhovna sfera, ki je zame bistvena. Ne le v zasebnem življenju, ampak tudi v poslu.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Miha Rus.

Preberite še: Avtizem ni ovira: Dominik je pri 12 letih ustvaril svoj portal

Preberite še: “Vse mame v župniji so boljše katehistinje kot jaz”

Preberite še: Osupljive etiopske cerkve, izklesane v kamen

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.