Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Zakaj pa nimate še kakšnega otroka?”

HAPPY FAMILY
Shutterstock
Fotografija je simbolična.
Deli

Ne maram teh vprašanj

Zlasti ob posebnih trenutkih, kot je recimo materinski dan, občutim veliko hvaležnost, da so mi oziroma nama bili podarjeni trije otroci, da sem lahko mama. Včasih se čudim in sprašujem, ali si res zaslužim biti mama tem prelepim bitjem …

“Zakaj pa nimate še kakšnega?”

Od nekdaj sem si želela, da bi imela tri otroke. Kakšna sreča, da sva z možem, takrat rosno mlada in zaljubljena, že kar hitro ugotovila, da imava enake želje glede velikosti družine in števila otrok. Pri dveh sem čutila, da naša družina še ni dopolnjena, zaokrožena. Zdaj, ko imam tri, je naša družina v mojih očeh taka, kot mora biti.

Preberite še: Bo odločila država, okolica, midva: Koliko otrok si želiva?

SIBLINGS
Shutterstock

Preberite še: Uspešna družina – kaj to pomeni in kakšne so njene značilnosti

Ker sva otroke imela (za današnji čas) relativno mlada in ker smo vsi zdravi, se seveda neredko soočam z vprašanji, če bomo “imeli še kakšnega”. Ta vprašanja pridejo iz najrazličnejših ust. Vem, da so vsa dobronamerna, a tovrstno vtikanje v družinsko intimo me vedno malo vznemiri. Mnogokrat je taka ali drugačna “vzpodbuda” prišla iz ust duhovnika, včasih iz ust koga starejšega, skoraj nikoli pa me tega ne vpraša kakšna druga mama mojih let. Najbrž zato, ker ve, da enostavnega odgovora na tako vprašanje ni.

Tri je nova dve

Včasih dobim občutek, da se v katoliških družinah silno radi “preštevamo”. Čim pridejo na kup verne družine s kupom otrok okrog nog in po naročjih, se začne pogovor o tem, koliko otrok ima katera od družin. Trije otroci, recimo, so v takih družinah kar norma. Mogoče bi celo lahko rekla, da je v tem smislu “tri nova dve” – ko sem bila sama otrok, je večina družin imela po dva otroka, zdaj imajo številne tri. Velja nenapisano in neizrečeno, a vseeno prisotno mnenje, da več otrok kot imaš, boljša je družina. Z dvema otrokoma se verjetno počutiš kot pravi čudak, medtem ko če imaš samo enega, najbrž sploh ne upaš priti zraven.

Preberite še: Zakaj starši nenehno mešamo imena svojih otrok

“Zbiranje” otrok

Pa so otroci res nekaj, kar lahko preštevamo in zbiramo, kot recimo točke za popust v trgovini? Ali je prav, da otroke zbiramo kot pokale, zato da lahko v nagradni igri “povej mi, koliko otrok imaš, in povem ti, koliko veljaš” pridemo na čim višje mesto? Osebno mi je taka logika povsem tuja. Mama ni nič bolj ali boljša mama, če ima šest otrok namesto pet. Oče ni nič bolj ali boljši oče, če ima pet otrok namesto štirih.

Preberite še: 6 znakov, da prihajate iz velike družine

Potrebno je poznati svoje omejitve, te pa ima vsak človek. Do neke mere zmoreš, uspeš približno držati stvari v ravnovesju. Res je, da lahko z Božjo pomočjo zmoremo mnogo več, kot si mislimo. Res pa je tudi, da nihče ne zmore neskončno. To čuti vsak in treba je nekaj ponižnosti, da si je človek sposoben to tudi priznati.

Na tekmovanju za največ otrok ne bom zmagala

Kaj naj torej naslednjič odgovorim, ko me bo spet kdo vprašal, če bomo imeli še kakšnega otroka? Lahko povem, da me trije otroci popolnoma izpolnjujejo v mojem materinstvu in da nimam večne želje po “več”. Lahko začnem – čeprav bo dolgo trajalo – razlagati o mojih porodnih zgodbah. O nedonošenčku in inkubatorju (poznam številne primere, ki jim je tovrstna izkušnja vzela pogum, da bi imeli sploh še kakšnega otroka), o dveh carskih rezih, o naravnem porodu, po katerem so me morali nekaj ur v splošni anesteziji “sestavljati skupaj” …

Preberite še: “Noben izlet ni tako razburljiv kot življenje s sedmimi otroki pod eno streho”

Lahko pa bi povedala, da z možem zmoreva točno toliko otrok, kot jih imava. Da zame število otrok ni tekmovanje niti ni merilo moje vrednosti kot ženske, mame. Čeprav je materinstvo poleg tega, da sem žena, moja glavna in najpomembnejša vloga v življenju, imam še druge vloge, v katerih sem tudi dobra in ki jih imam srčno rada. Čutim, da so še nekateri drugi talenti, ki kličejo, da jih izpilim in pomnožim. Najbolje, da radovedneže usmerim kar v branje tega bloga, saj bodo v njem tisti, ki želijo, videli najboljšo razlago.

 

Preberite še: “Znotraj igralskega poklica se učim prizanesljivosti do same sebe”

Preberite še: 3 stvari, ki se jim izogibajte, če želite, da je vaš otrok srečen

Preberite še: Kje ali kaj so nebesa?

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.