Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Bazilika svetega Frančiška Asiškega v Assisiju: od pekla do raja

ASSISI BASILICA
Deli

Kraj, kjer je želel biti pokopan svetnik ubogih

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Obisk bazilike svetega Frančiška Asiškega je nepozabno doživetje. Morda zato, ker je obkrožena s presunljivo pokrajino, ali pa zato, ker se njenega svetnika čuti v vsakem kamnu te veličastne zgradbe.

Pomembna kulturna dediščina

Bazilika je vpisana na seznam Unescove svetovne dediščine in je zgrajena na kraju, kjer je hotel biti Frančišek pokopan, na griču, ki so ga v njegovem času imenovali Collis Inferni (Peklenski grič). Tam so namreč po javnih usmrtitvah pokopavali na smrt obsojene. Potem, ko so postavili temeljni kamen za gradnjo bazilike, so grič preimenovali v Collis Paradisi (Rajski grič).

Preberite še: Kje najdemo najbolj barvite cerkve na svetu?

Graditi so jo začeli leta 1228, dve leti po smrti Frančiška, ko so ga razglasili za svetnika. Dela so končali l. 1253 s pomočjo darov, ki so prihajali z vsega sveta.

Slog dveh obdobij

Bazilika je spoj romanske in gotske arhitekture in jo sestavljata dva dela, spodnja in zgornja cerkev.

Pročelje zgornje bazilike krasi velika rozeta s simboli štirih evangelistov. Njena notranjost je svetla in preprosto okrašena. Na levi strani se nahaja loža blagoslovov, kjer so nekaj časa izpostavljali pajčolan Device Marije, ki ga je baziliki v 14. stoletju poklonil kardinal Tomasso Orsini.

Preberite še: Kako barvana okna čudovito odražajo Božjo navzočnost

Zgornjo baziliko krasijo sijajni srednjeveški vitraji in med drugim 28 fresk, ki slikajo življenje svetega Frančiška na podlagi njegovega življenjepisa z naslovom Legenda Maior, ki jo je napisal sobrat sveti Bonaventura. Freske naj bi naslikal znameniti srednjeveški slikar Giotto.

V spodnji baziliki Frančiškovi posmrtni ostanki

Spodnja bazilika je v nasprotju z zgornjo tiha in temnejša. Ko vstopimo vanjo, lahko takoj začutimo ozračje miru, ki nas vabi k duhovnemu premišljevanju in notranji zbranosti. Ne gre drugače, saj se tam nahaja kripta s posmrtnimi ostanki svetega Frančiška.

Pred grobom stoji oljenka, ki je nenehno prižgana. Olje zanjo vsako leto 4. oktobra na svetnikov god daruje ena od italijanskih pokrajin. Obiskovalci groba lahko prižgejo svečo in svetniku napišejo molitev. Okrog groba so tudi posmrtni ostanki Frančiškovih učencev, blaženih bratov Angela, Masea, Rufina in Leona.

Preberite še: Bazilika, ki hrani največ relikvij za Vatikanom

Spodnjo baziliko prav tako krasijo čudovite freske, med drugim freske Simona Martinija, ki je naslikal življenje svetega Martina.

V kapeli z relikvijami lahko vidimo svetnikovo oblačilo pepelnato sive barve, usnjene sandale in kožo, v katero se je ujela kri iz prebodene strani; marmorni rog, ki ga je svetniku podaril egipčanski sultan Malik Al Kamil l. 1219; izvirno besedilo frančiškanskih pravil, ki predstavlja ustanovno listino reda svetega Frančiška.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Jasmina Rihar.

Preberite še: Osupljive etiopske cerkve, izklesane v kamen

Preberite še: 3 stvari, ki se jim izogibajte, če želite, da je vaš otrok srečen

Preberite še: Avtizem ni ovira: Dominik je pri 12 letih ustvaril svoj portal

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.