Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Superfinalist resničnostnega šova in njegova zgodba o križu

matej virag
LOJZE GRČMAN | ALETEIA
Deli

"Povedati in pokazati želim, da ima marsikdo talent za marsikaj. Ljudi bi rad opogumil, da stopijo korak naprej," okolico spodbuja nekdanji udeleženec resničnostnega šova

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Mateja Viraga zanima ogromno stvari. Po poklicu in duši je reševalec, v prostem času tudi gasilec, ukvarja se z gradbeništvom, kmetovanjem, rad zabava in razveseljuje ljudi, meša koktajle, imitira znane Slovence. Širni Sloveniji je postal znan po resničnostnem šovu Bar na Planet TV, kjer se je prebil vse do superfinala. To so bili meseci, ko je odkril svoje nove talente. Kuhanje kave nedvomno spada mednje. To smo vsekakor spoznali ob obisku pri njem, ko je nastal ta intervju. 

Bralci vas najbolj poznajo iz šova Bar. Kaj vam je dalo štirimesečno bivanje in sodelovanje z 22 osebami?
Še sam ne vem, zakaj sem šel v šov. Na avdicijo me je prijavil svak. Lahko bi zavrnil, a nisem. Malo sem se prestrašil že snemanja predstavitvenega videa. Mama me izrazito ni podpirala pri sodelovanju, oče pa me je zelo. Mamo lahko razumem. Bala se je, da bom pred kamero delal lumparije in da niti v trgovino ne bo več mogla. Pomiril sem jo, da sem v redu fant in da bom naredil vse, kot mora biti. Zdaj je ponosna name tudi zaradi tega.

Ko sem nastopal v šovu, pa se sploh nisem zavedal, da me lahko gleda toliko ljudi. Bolj živčen sem na primer bil, ko sem na stand up nastopu zabaval 200 ljudi. Izgubil sem strah pred kamerami in novinarji. Prej pa sem se tresel od treme. Ves svoj denar bi dal, da bi odpovedali pogodbo in bi lahko šel domov.

V Bar ste vstopili kot gostinsko nepopisan list.
Drži. Pred tem sem bil osem let reševalec, vozil sem tudi reševalno vozilo. Edina moja izkušnja s strežbo so bile gasilske veselice. A začel sem postopoma. Vsi so se mi smejali, češ, kaj zdaj hoče ta Dolenjček, ki nima pojma. Vsi drugi udeleženci so namreč izhajali iz gostinskih vod.

Imel sem blokec, v katerega sem si zapisoval stvari, ki nam jih je kdo pokazal. Drugi so že kuhali kave, mešali koktajle, jaz pa sem po baru gor in dol hodil s praznim pladnjem, da sem se ga naučil prav držati. Nato sem dal gor plastične kozarce, še to najprej prazne, šele pozneje steklene. Tako sem vadil. A prišel sem do superfinala. Zmagovalcu Sandiju privoščim zmago, ki si jo je zaslužil.

Po drugi strani bi si jo zaslužil tudi jaz, ker sem v Bar prišel brez izkušenj in pokazal veliko. Poimenovali so me zmagovalec ljudskih src. Imel sem veliko podpore. Prirejal sem zabave, sploh tiste z narodno-zabavno glasbo so bile uspešnica. Tudi zaradi harmonike so se mi posmehovali in govorili, da bi si moral omisliti balkansko glasbo. A tudi gospe, stare 70 let, so plesale z mano na vso moč. Dejale so, da že 30 let ne tako.

Utrinki iz Matejevega vsakdanjika:

Na moji zabavi smo v baru napravili rekorden promet, okrog 5.000 evrov. Ta dosežek sem čez mesec in pol presegel sam, ko sem priredil drugo zabavo. Hotel sem pokazati, da se lahko z ničle marsikaj naučiš. Če le obstajata volja in zagnanost. Nisem obupal. Na glasovanjih sem moral kljub pomanjkanju izkušenj pokazati toliko, da me niso vrgli iz šova, ampak v meni so videli potencial.

Morda ga boste še lahko videvali na TV

Matej je v resničnostnem šovu vsekakor postal bolj prepoznaven in priljubljen. A da bi še enkrat vstopil v kakega podobnega, ne razmišlja. Morda, če bi lahko pokazal kako drugo, “negostinsko” sposobnost. Ne bi se pa branil nastopa v kaki drugi oddaji. Obstaja možnost, da bo jeseni zapel v Znan obraz ima svoj glas.

Kakšna je zgodba z vašim križem, ki ga menda vseskozi nosite okrog vratu?
Deset let sem bil ministrant v domači župniji Šentjurij. Doma smo verni, imam vse zakramente. Ko hodiš k verouku kot “mulec”, se pravzaprav sploh ne zavedaš, kaj vse to pomeni. Nekoč pa, bil sem star 16 let, me je zbil avto v bližini domače hiše. Sila udarca mi je odnesla čevlje, potrgala obleko … Vse, kar je na meni ostalo celega, je bil ta križ. Pol ure sem ležal v nezavesti. Po tistem sem se šele zavedel, da v veri nekaj “je”.

Tedaj se je mimo naključno pripeljal tudi zdaj žal že pokojni župnik in me pokrižal. Ko sem odprl oči, sem videl njegove roke. Nekaj časa niso natanko vedeli, ali sem živ. Zdaj vsako leto poromam na Brezje, za praznike hodim k maši.

MATEJ VIRAG 2
LOJZE GRČMAN | ALETEIA

Je težko živeti in zagovarjati krščanske vrednote?
Križ sem imel tudi v šovu. Vsak večer sem ga poljubil in se zahvalil za nekaj, česar pa ne bom razkril. To mi je dajalo zagon, vodilo me je naprej, Nekdo je bil z mano. Tam je bilo veliko ljudi, ampak to so bili sotekmovalci, ne prijatelji. Imel sem tudi Marijino podobico z Brezij. Številnim v šovu se je zdelo to lepo, čeprav vsi niso bili verni. Nihče se ni “spotikal” ob mojo vero. Mislim, da so si tudi nekateri drugi na skrivaj pomagali z duhovnostjo.

Po poklicu ste reševalec, v prostem času ste gasilec, oboje je tesno povezano s pomočjo drugim.
Najbolj me izpolnjuje vloga reševalca. To sem bil osem let in v prihodnosti se nameravam vrniti. To nosim v srcu, gostinstva vsekakor ne. Zadovoljstva, ko pomagaš človeku, ne znam opisati. Nato pride svojec in reče, da si angel, ki je rešil njegovo ljubljeno osebo. Take stvari sežejo do srca.

Tudi v Baru smo bili dobrodelni. Šli smo v Tržič in pomagali moškemu, ki mu je voda odnesla hišo. Barovci smo zbrali 2.500 evrov in mu jih dali. Ko sem mu dal roko in ga pogledal v oči, so mi šle kar dlake pokonci. Koliko ljudem pomeni vsak cent! Od takrat sem za dober namen sodeloval na številnih dogodkih različnih organizacij. To noto želim tudi širiti.

Kaj še radi počnete v življenju?
Najraje stopim na oder in zapojem s kakim ansamblom. Čeprav ne znam peti. (smeh) Dobro, nekaj posluha imam, pomaga mi še ansambel. Vedno sem si želel nastopati, ljudem dajati energijo, zadovoljstvo. Ko vidim, kako se odzivajo, dobim navdih, izgubim tremo, sram, padem noter.

Uživam tudi ob mešanju koktajlov. To lahko delno kombiniram s stand up nastopom. Malo se zabavaš, poveš dovtip, stopiš na šank, vržeš v zrak kak kozarec … Koktajlov mešam vse več. Malo se pogovarjam z ljudmi, fotografiramo se, zabavno je. Želim si, da ljudje, ko gredo z zabave, rečejo: “To je bilo pa noro, moramo ponoviti.” Ne zanima pa me le strežba.

Kaj želite s svojimi talenti pokloniti ljudem?
Povedati in pokazati želim, da ima marsikdo talent za marsikaj. Prej na primer nisem vedel, da imam morda talent za to, da sem točaj. Pladenj sem “osvojil” v dveh tednih. Nekateri natakarji ga ne morejo v štirih letih. Ljudje imajo talente, ki jih nočejo pokazati. Jaz sem pokazal pogum in v šovu pokazal zagnanost, marljivost, hitro učenje, sposobnost za stand up nastop, zgovornost … Ljudi bi rad opogumil, da stopijo korak naprej.

Tags:
intervju
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.