Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

To pomlad obiščite vatikanske vrtove

Anastasia Prisunko | Shutterstock
Deli

Le malo ljudi ve, da polovico vatikanske države sestavljajo vrtovi

Za ogled fotogalerije kliknite tukaj

Obiskovalci Vatikana se običajno trumoma zgrinjajo v Baziliko svetega Petra ali v Vatikanske muzeje  na ogled dragocenih zbirk. Le malo ljudi pa ve, da je za omenjeno baziliko prelepa zelena površina, ki se razprostira na kar 23 hektarih. Drevesa, rože in umetniška dela se tam zlijejo v harmonično celoto.

Vatikanski vrtovi so po izročilu nastali iz svete zemlje, ki jo je sveta Helena, mati cesarja Konstantina, prinesla s Kalvarije v Sveti deželi. Sveta Helena je tako združila zemljo s Kalvarije z rimsko zemljo in na simboličen način povezala Kristusovo kri s krvjo tisočev zgodnjih kristjanov, ki so morali umreti zaradi preganjanja v času vladanja rimskega cesarja Nerona.

Nastanek vrtov

V srednjem veku je papež Nikolaj III. (1277‒1280) dal zasaditi vrtove, papeško rezidenco pa so iz Lateranske palače prestavili v Vatikan. Papež Nikolaj III. je tudi odredil, naj bo Vatikan ograjen z zidovi in naj za baziliko posadijo sadovnjak in vrt, po katerem se bo dalo sprehajati.

Vrtovi, kot jih poznamo danes, so bili večinoma dokončani v času renesanse, ko je italijanski arhitekt Donato Bramante predstavil krajinski načrt za vatikanske vrtove. Vanje je vključil tudi labirint iz pušpana, ki je obkrožen s pinijami in libanonskimi cedrami.

Leta 1927 je papež Pij XI. imenoval sveto Terezijo iz Lisieuxa za uradno zavetnico vrtov; naročil je, naj v vrtovih postavijo majhno kapelico njej v čast. Danes je njena kapelica del zbirke kapelic na prostem, vključno z umetno votlino, ki je posvečena Lurški Materi Božji in Guadalupski Gospe.

Spomladi in jeseni so vrtovi najlepši

Pomlad in jesen sta verjetno najlepša letna časa za obisk vrtov. Zelena barva pinij in ceder se dopolnjuje s cvetočimi rožami ali pa z različnimi odtenki rumenega in rdečega jesenskega listja.

Če si želite vatikanske vrtove ogledati peš, boste za to potrebovali približno dve uri, možen pa je tudi ogled z avtobusom. Te čudovite vrtove lahko vidite le kot del vodenega ogleda, in sicer vsak dan razen srede, ko je papeška avdienca, in nedelje. Cena vstopnice se začne pri 24 evrih, lahko pa jih rezervirate tudi tukaj.

Oglejte si jih na spodnjih fotografijah.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.