Dobrepoljska dolina je dom pevke Tine Kadunc – Tiane. Dodobra ste jo že lahko spoznali na Ritmu duha in srca, uspešno je nastopila na Emi, Slovenski popevki, v televizijskih oddajah … Mamica dveh otrok se spet vrača na glasbene odre.
Iz prve roke nam lahko razkrijete, kako je videti združevanje glasbene kariere in materinstva.
Imam otroka, stara pet let in dve leti. Hčerko vzgajam doma, tudi s sinom je bilo tako do četrtega leta. Z možem sva se tako odločila, pa ne zato, da bi ju zavijala v vato, ampak da bi otroka začutila več ljubečega družinskega vzdušja, ker meniva, da je to temelj za otroka. Seveda, če obstaja ta možnost.
Preberite še:
Helena Fojkar Zupančič: Glasba mi pomaga odkrivati resnico o sebi
Hvaležna sem možu, da mi daje finančno stabilnost. Ker imam otroka doma, pa sem se odpovedala nekaterim ciljem, potovanjem, določenim užitkom … Družina, ljubezen, razumevanje. To so naše temeljne vrednote. Seveda so vzponi in padci, tudi moja vreča sreče se izprazni. Takrat je v hiši bum. (smeh) Če ženska in mati ni zadovoljna, je vsa družina v ognju.
Glede na izkušnjo težkih nosečnosti sem se odločila, da dajem svoj glasbeni in “poučevalni” prispevek družbi s prostovoljnim vodenjem otroškega pevskega zbora, tu v Dobrepolju. To je moja prva “pedagoška” izkušnja. Otrokom poskušam z vsem žarom dajati znanje o (skupinskem) petju in jim obenem podajati krščanske vrednote. Če se greš to zares, je dela kar veliko. Sploh pri današnji mladini, ki jo je včasih težko prizemljiti.
Kako dejavni ste še v ustvarjalnih vodah?
Spet sem začela snemati. Na izid čaka nova skladba, ki sem jo, v nasprotju s snemanji pred leti, posnela v prvem poskusu. Spet si želim na glasbene odre. Ob tem poglabljam in razširjam znanje klasičnega, opernega petja.
Imate občutek, da se vračate k bistvu, h koreninam?
Glasbeno ustvarjanje, nastopanje te zasvojita. Pretakanje energije med občinstvom in nastopajočim ima posebno moč. Ko več tisoč ljudi energijo usmeri v isto smer …
Preberite še:
Ritem srca: vzdušje in obisk, ob katerih bi mnogi vriskali od sreče
Je dejstvo, da je glasbenik tudi vaš mož, prednost ali tudi slabost?
Prednost, vsekakor. Gre za odrekanja, nastope v večernih urah in med koncem tedna. Mož dela med tednom, skupaj smo lahko le ob nedeljah. Še tedaj imam jaz kak dobrodelni nastop ali koncert. To poskušamo združevati tako, da gre vsa družina skupaj. Iščemo pozitivne poti. Tudi mama in oče pomagata paziti otroka. Brez take podpore kot mama in glasbenica ne bi mogla ustvarjati.
V Sloveniji je ogromno glasbenic. A vseeno, ste kdaj dobili občutek, da bi v tem poslu lažje uspeli, če bi bili moški?
Ženske imamo veliko moč. Treba jo je kanalizirati v pravo smer. Če bi bila pripravljena napraviti neke stvari, ki niso skladne z mojo lestvico vrednot, bi lahko marsikaj dosegla, marsikje bila, o tem sem prepričana. Žalosti me, da je tako, a mimo tega ne moremo.
Konkretnejši ne boste?
(smeh) Menim, da si lahko vsak misli, o čem govorim. S tem se nisem obremenjevala. Vedno sem delala pošteno, z veseljem in strastjo. Strokovnjaki so vedno cenili mojo kakovost. Ker pa je večina slovenskih medijev pod določenim vplivom, je včasih težko priti v ospredje.
Preberite še:
Jure in Luka Sešek med zbadanjem in občudovanjem: Družina je za nas nedotakljiva vrednota
Že več kot desetletje ste zasidrani (tudi) v sodobno krščansko glasbo. Zakaj ravno ta zvrst?
Za to je zelo zaslužen moj prijatelj, tekstopisec, tudi avtor glasbe na različnih festivalih sodobne krščanske glasbe Leon Oblak. Človek vrednot in dolgoročnih projektov, s katerim podobno misliva in čutiva. Napisal mi je skladno za prvi Ritem duha – Knjiga vseh knjig – in vse prihodnje. Ob njegovih besedilih in melodijah sem vedno hitro dobila občutek: “To je to.”
Ko sem bila leta 2009 s skladbo Alfa in Omega na Ritmu duha absolutna zmagovalka (v treh kategorijah, op. a.). Ne le glasbeno, s prijatelji na odru smo bili tudi zelo duhovno povezani. Nekaj časa pred tem je umrla moja babica, s katero sva bili nerazdružljivi. Nekako smo ta festival posvetili njej, ki je bila tudi odlična pevka. Veliko smo vadili, na poti na festival tudi zmolili, čutili smo močno povezanost med seboj, nebom in Zemljo. Tega festivala se najraje spominjam.
Preberite še:
“Brez poroke si na istem mestu, ne narediš koraka naprej”
Kako na sodobno krščansko glasbo gledajo ljudje, ki z vero niso ravno zelo tesno povezani?
Ravno s skladbo Alfa in Omega sem bila ena prvih, ki je podrla določene tabuje, norme. Kar nekaj razburjenja je po ovinkih prišlo do mene. Ne glede na vse je Alfa in Omega rokerska pesem z veliko energije, česar pa ta festival poprej ni poznal v veliki meri. Aranžma je delo Bora Zuljana, ki igra pri skupini Šank Rock.
Narejen je bil s strastjo. Na prejšnjih festivalih je veliko temeljilo na klasični kitari in poduhovljenem glasu, ki je božal dušo. Mi smo te stebre malo podrli in dodali električno kitaro ter boben.
Pesem se je vrtela na več radijskih postajah in bila izdana na moji zgoščenki Nežno, piano in legato, izdano pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija, kjer so vse festivalske pesmi. Če nekaj zastopaš s pokončno držo, čeprav je v nasprotju s prepričanji tvoje okolice, je to na nek način vsekakor sprejeto.
Preberite še:
“Ljubi Jezus, vrni nam Elo”
Obstajajo pa ljudje, ki so proti taki glasbi, veri in Cerkvi. Razumljivo. Ne sprejemajo pesmi, kjer besedilo vsebuje besedo Jezus ali Bog. Po radiih pa se dnevno vrtijo angleške pesmi z enakimi besedami. Enak pomen, le drugače se sliši. To je pa v redu? Ne razumem. Pesem je bila narejena kakovostno v vseh pogledih. Vsem nikoli ne bo všeč, večini pa.
Kako svoje vrednote prenašate v druge zvrsti glasbe?
Med drugim sem bila 12 let članica narodnozabavnega ansambla. Nikoli nisem izvajala pesmi z negativno vsebino, ampak tiste s sporočilno vrednostjo. Če je le mogoče, na nastopih povem kako pozitivno misel. Mislim, da smo jih ljudje v časih tega nenehnega hitenja prav lačni.
Preberite še:
9 najbolj priljubljenih zakramentalov
Katere so pasti glasbene scene?
Pasti so povsem življenjske – prevzetnost, napuh in podobno. Leta 2008 sem nastopila na Ritmu duha, dobila nagrado na Slovenski popevki (za mlado perspektivno avtorico ali izvajalko, op. a.), nastopila sem na Emi in prišla v finale … Velik in hiter prodor. Prej si nisem predstavljala, kaj pomeni televizija.
Kje bom dobila obleke, ličila, urejene pričeske? Neznan svet. Če pri sebi takrat ne bi imela urejenih temeljev, vrednot, bi me zlahka “obrnilo”. Osnove mi je dala, poleg ljubeče družine, tudi želimeljska gimnazija, kjer smo se veliko pogovarjali o življenjskih stvareh. Treba je imeti vodilo, glavne točke, ki se jih držiš. Ne predstavljam si, da bi bilo drugače, saj te potem takšno življenje res lahko meče levo in desno.
S kakšnimi koraki se po “materinskem” rahlem zatišju podajate proti obuditvi glasbene kariere?
Nisem prva mama, ki poje. (nasmešek) Ne moreš imeti vsega. Dokler bosta otroka majhna, bo materinstvo še vedno na prvem mestu. Do četrtega, petega leta si otrok ustvari razvojne temelje. Nekatere raziskave ugotavljajo, da imajo otroci, ki ostajajo doma, prednosti na več področjih.
Preberite še:
Sestra Celina Hren: od pevke šansonov in misijonarke v Afriki do klarise v Turnišču
Novo pesem z naslovom Princesa sem najprej dala poslušati otrokoma. Otroci so najbolj prvinski. Dala sta mi zeleno luč. Želim si nastopati. Sploh po težki izkušnji v nosečnosti. Iz nepojasnjenih razlogov sem bruhala tudi po 30-krat na dan, vseh devet mesecev (tudi mesec po porodu!), obe nosečnosti. Mislila sem, da bom umrla. Tehtala sem 40 kilogramov. Spraševala sem se, zakaj in čemu ravno jaz?!
S petjem, darom, ki ga imam, bom lahko med ljudmi sejala in razširjala pozitivne in življenjske vrednote. Velikokrat me moti, kako ljudje realnost predstavljajo le rožnato. Kot da o težavah težko spregovorijo. Še med prijatelji ne. Spregovorite, stokrat lažje vam bo.
Preberite še:
Dolores Hart – poljubila je Presleyja in odšla v … samostan!
Preberite še:
Mama, ki vsako jutro na Instagramu na stotine ljudi spodbuja k molitvi
Preberite še:
11. september 2001: zakaj je newyorški gasilec postal duhovnik
