Ko se se dva zaročenca odločita poročiti, si želimo, da bi se zmogla veseliti svoje odločitve. Pogosto pa smo pozorni predvsem na praznovanje in ne damo dovolj pomena dejstvu, da je zakon veliko več kot poroka in da bo ta odločitev za poroko obema spremenila življenje. Glede na vpliv, ki ga ima dolgoročno, je pomembno, da želja po združitvi v zakonu, ki jo izrazita zaročenca, odraža njuno resnično željo.
Poročiti se pomeni izbrati eno osebo
Zakon je vprašanje svobode. Poročiti se pomeni izbrati eno osebo, s katero bomo delili življenje v ljubezenski zvezi. Poleg tega pa predvideva izbiro, da bomo to zvezo živeli na način, ki ima svoje značilnosti, po katerih se razlikuje od drugih ljubezenskih zvez.
Preberite še:
Ločil(a) sem se. Kaj pa zdaj?
Včasih nekatere osebne okoliščine omejujejo svobodo. Na primer nekatere psihične težave, zaradi katerih ne moremo stati za svojimi odločitvami, saj nas vodijo strahovi ali trenutni vzgibi, ki se jim ne moremo upreti. V drugih primerih so zunanje okoliščine ali druge osebe tiste, ki nekoga prisilijo, da se odloči za kaj, česar noče. Sem spadajo tudi okoliščine, ki so nam bile prikrite in bi se ob poznavanju le-teh drugače odločili.
Značilnosti zakona
Katere so tiste značilnosti, ki zakon ločijo od ostalih zvez? Zakon pomeni željo živeti zvesto in rodovitno ljubezen za vedno, združeno v eno samo telo v dobrih in slabih dneh. Če kateri od zakoncev (ali celo oba) ne želi take zveze, ampak na primer zvezo, ki se lahko prekine, ali zvezo, ki je odprta za odnose z drugimi osebami, v resnici ne želi zakona. Čeprav izgovarja to z ustnicami, v resnici njegova odločitev, njegova svobodna volja, njegov “DA” velja drugačni zvezi.
Preberite še:
Odlašate s poroko? Nikar, poroka je super!
Svobodna, zavestna in prostovoljna odločitev
Na tej točki lahko razumemo, kaj je ničnost zakona. Le svobodna, zavestna in prostovoljna odločitev obeh zaročencev lahko privede do zakonske zveze med njima. Če obstaja kakšna okoliščina, ki jima preprečuje, da bi se v svobodi odločila, ali si želita zveze, ki ne upošteva katere od bistvenih karakteristik, se zakon ne vzpostavi. Čeprav sta se navidez poročila, se v resnici nista.
Preberite še:
4 stopnje zakonske krize
Skoraj vse zakonite ureditve urejajo ničnost zakona – tudi Katoliška Cerkev izjavlja, da se neka oseba lahko poroči le, če je taka njena svobodna volja. To pa vključuje: da se nihče drug ne more v tvojem imenu odločiti, da se poročiš, ter da nihče v tvojem imenu ne more določiti, kakšne vrste zveze si želiš.
Svobodna osebna odločitev je v Cerkvi tako pomembna in močna, da dejstva o poroki ne spremeni zgolj čas, ki mine. Če v resnici nisi veljavno sklenil zakona, nisi poročen, ko mine nekaj časa.
Kdaj zakon res obstaja
Pred civilno ali cerkveno oblastjo šteje, da oba zaročenca izrečeta: “DA, želim skleniti zakon, ter DA, prihajam svobodno in neprisiljeno”, v resnici pa šteje to, ali zakon zares obstaja. V primeru, da obstajajo zadostni razlogi, ki to preprečujejo, je treba začeti postopek za razglasitev ničnosti zakona ter dokazati te razloge.
Preberite še:
Trije presenetljivi namigi, ki pomagajo, da ljubezen v zakonu raste
Pogosto težko razumemo primere, ko se govori o ničnosti zakona. Res je, da ne gre v vseh ločitvah tudi za ničnost zakona. Toda če bi poznali realnost, ki so jo živele osebe, ki začenjajo ta postopek, bolj od blizu, bi lažje razumeli, da pogosto stvari niso take, kot se zdijo. Priti do resnične situacije, v kateri neka oseba živi, je lahko pomoč pri zdravljenju ran in soočenju prihodnosti v resnici.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.
Preberite še:
“Ljubi Jezus, vrni nam Elo”
Preberite še:
4 stopnje zakonske krize
Preberite še:
9 najbolj priljubljenih zakramentalov
