V skupnosti uršulink Bogu posvečeno sestro Boženo Kutnar že od malega spremlja glasba, ki jo je tudi študirala, in ob kateri se ves čas suče vsaj del njenega poslanstva: vodenje zborov, organizacija koncertov, občasno komponiranje in poučevanje. “Vedno mi je bilo v izziv, kako povezati umetnost in duhovnost, dve razsežnosti, ki sta v meni tako močno navzoči, ki me privlačita in oblikujeta. V zadnjem obdobju se zdi, da sem ti dve področji našla skupaj v liturgiji, ki je srce krščanskega življenja.”
Razveseljuje jo veliko stvari. Poleg tega, da jo vedno bolj privlačita večplastnost in simbolni pogled na to, kaj je zadaj in kaj je resnična vsebina stvari, rada bere duhovne knjige. Močno jo izpolni, ko dojame kakšen nov vidik vere. Podobno doživlja tudi ob drugem človeku, ki se ga dotakne Bog, ali ob dobro in doživeto izvedeni glasbi, ob kateri zavibrira vsaka celica njenega telesa.
Lepo ji je biti v (mednarodni) družbi iskrenih in odprtih ljudi, s katerimi lahko spregovori tudi o čem globljem, tehtnem, bistvenem za življenje. Zelo jo pritegnejo lepi prizori v naravi, ob katerih se ji spontano prebudi hvalnica Očetu, rada pa jih tudi ujame v objektiv.
1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Zame je idealno jutro takrat, kadar se zbudim ob predvideni uri, in to spočita, tako da lahko dan začnem z obnovljenimi močmi in notranjo radostjo. Takrat si še v postelji lahko v miru privoščim jutranji klepet z Gospodom. Skupaj predebatirava sanje (moje nočno sanjsko življenje je namreč precej dinamično), izročim mu vse ljudi, ki naj bi jih v prihajajočem dnevu srečala in ga (ob poljubu ikone, kjer se prepoznam kot ljubljena) prosim, da bi se po meni ves dan razodevala njegova ljubezen. Če se to kdaj zgodi? Drugi del skoraj redno, četudi v bolj hitri obliki, kot bi si to želela, prvi del pa žal redkeje.
Preberite še:
“Redovnica ali televizijska voditeljica. Sem ista oseba. Sem Romana”
2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
Nisem jutranji tip in ker hodim bolj pozno spat, zjutraj običajno izgledam zares slabo. Zato se pogosto zgrozim ob pogledu na svoje podočnjake in bledo barvo.
3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
Urejena zunanjost je odraz človekove identitete, njegove notranje podobe o sebi, je nekakšen podaljšek osebe. To, kar o sebi mislim, čutim, doživljam navznoter, želim biti tudi navzven. Gre za celostnost, s katero vstopam v življenje in v odnose z drugimi. In identiteta, ki je zapisana vame globlje od DNK-ja, je to, da sem Božja hči, ljubljena in odrešena. Pomembno mi je, da se ta pripadnost in svoboda vidita tudi navzven.
4. Kako se ob vseh obveznostih in vsesplošnem pomanjkanju časa posvetite stvarem, ki vam veliko pomenijo?
Mislim, da imam izreden privilegij, ker sem vse svoje življenje posvetila, ne stvarem, ki mi veliko pomenijo, ampak Osebi, ki mi pomeni največ. To je kot luč, ki vsem stvarem doda zlato barvo, četudi mi same po sebi so ali pa niso všeč.
Po drugi strani pa je tudi res, da je moje trenutno poslanstvo tako, da zaobjema področja dela, ki so mi blizu, ki mi veliko pomenijo in me tudi duhovno hranijo. Največkrat zmanjka časa za kakšna srečanja, a to ni vedno samo moja krivda.
Preberite še:
Zakaj spanca ni priporočljivo nadoknaditi ob koncu tedna
Preberite še:
Petra Stopar: Govorjenje o pomanjkanju časa za bližnje je samo priročen izgovor
5. Kakšen je vaš večerni ritual, ki vas umiri?
Že od otroških let so mi najdragocenejši večerni trenutki pogovora z Gospodom. Tja se steče moj dan, moja preteklost in moja prihodnost. V tvoje roke, Gospod, se vsega izročam je molitev, ki me preseli v Božje naročje. Je trenutek popolne izročitve, zaupanja in ljubezni. Je tudi priprava in vaja za tisti končni trenutek, ko bi se ob smrtni uri rada tako zaupljivo izročila njegovemu usmiljenju. V tem objemu zavesti, da sem v Njem in On v meni, lahko mirno zaspim.
6. Kako se pripravljate na veliko noč in kaj vam ta praznik pomeni? Kakšno bi bilo vaše velikonočno voščilo za naše bralce?
Velika noč je središče krščanskega življenja, je vrhunec in polnost razodetja Božje ljubezni do človeka. Vedno znova me gane podoba Boga, ki se je v Jezusu Kristusu razodel kot ponižen služabnik, ki ne želi naših žrtev, ampak se žrtvuje, ki nas ne kaznuje za greh, ampak vzame kazen na svoje rame. On, ki je brez greha, pokorno sprejme nase ves greh in izkusi smrt, da bi vanjo vcepil svoje Življenje. Ko se človek zave, da bi brez Kristusa smrt dejansko imela zadnjo besedo v našem življenju, ne more, da ne bi (vsaj v srcu) pokleknil in se v ponižni hvaležnosti zjokal pred Njim. V poglabljanju te skrivnosti je bila tudi moja letošnja priprava na veliko noč. In vsakemu od bralcev želim, da bi se odprl odnosu z Vstalim Gospodom in sprejel dar odrešenja.
Preberite še:
Res moram spet k spovedi? “Spoved je nekaj blazno lepega!”
7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Že vse življenje me Bog na nek način vzgaja preko bolezni, preko telesne krhkosti. Včasih se pošalim, da imam motor BMW-ja, karoserijo pa “fičkovo”. Soočanje s kronično boleznijo in prilagajanje življenja v raznih aspektih je področje, ki me dela bolj majhno in ponižno, je področje boja, ker mi je tovrstna drugačnost v breme in jo je včasih lažje, včasih težje sprejeti. Hkrati pa me to vedno znova vrača v odnos, me spominja, da je vse dar, da nisem jaz protagonist življenja. Velikokrat me prav to ustavi takrat, ko bi hotela stvari preveč vzeti v svoje roke.
Poleg tega so se mi prav zaradi teh potrebnih prilagoditev v življenju zgodile največje spremembe, srečala sem ljudi, ki jih sicer ne bi, odprl se mi je svet občestva, vere in Cerkve na način, ki ga prej nisem poznala. Lahko rečem, da so moja bolezen vrata, skozi katera Bog piše najlepši del zgodbe mojega življenja.
8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Pokonci me ne spravi nobena misel, ampak odnos. Vidim, da je pomembno, da se misli, občutja, situacije, ki me spravijo v slabo voljo, ne ugnezdijo v mojem srcu, ampak da jih pripovedujem Gospodu. Da iz vsake stvari, ki se mi zgodi, napravim priložnost za dialog. Tako v meni nastane prostor še za drug pogled, za drugačno misel, za tisto širino in usmiljenje, ki pritekata iz Gospodovega srca. In njegov pogled je vedno fenomenalen, osvobajajoč in bistven.
Preberite še:
4 dejavniki, zaradi katerih smo najpogosteje slabe volje
9. S čim, kje, kako se duhovno napolnite?
Življenje me je pripeljalo do izkušnje, da “instant duhovno polnjenje” daljnosežno pripelje do izpraznjenja in izsušenosti. Kaj to pomeni? Da ne morem živeti bolj duhovnih in manj duhovnih trenutkov svojega življenja, ampak da me božje življenje, ki sem ga prejela pri krstu, kliče, da bi v vsem, kar živim, prepoznavala Resnico, sled Logosa. Duhovno se polnim, ko duhovno (v odnosu s Svetim Duhom) živim vse svoje življenje, ko stalno iščem stik z edinim izvirom Življenja.
Preberite še:
Vera in znanost ne gresta skupaj? Ne drži
K temu pa mi gotovo pomaga ritem močnih trenutkov. Tak najmočnejši trenutek je evharistična daritev, kjer vsak dan položim na oltar svoje življenje, delo, ljudi, ki jih imam rada … Ta vstop v Božje kraljestvo, kjer se nahranim z občestvom in se srečam z resnico in lepoto odrešenega človeka, me krepi in poživlja smisel mojega bivanja in poslanstva.
Potem pa so tu še vsakodnevna osebna in skupna molitev, dobro duhovno branje, srečanja z ljudmi, s katerimi lahko delim duhovni pogled na življenje, duhovne vaje. Prav slednje so zame najmočnejša izkušnja, kako se ti Gospod lahko zazre v oči in ti obrne življenje v drugo smer.
10. Biti ženska je lepo, ker …?
Ženska je v Svetem pismu podoba sveta, ki stoji pred Bogom kot njegov sogovornik. Je torej tista, ki je odprta za odnos, ga sprejema in odgovarja nanj do te mere, da poraja življenje. Biti ženska je lepo, ker ima Bog Stvarnik z nami tako čudovit načrt, da z vsem bogastvom čutenja in doživljanja, ki smo ga prejele v svoji naravi, bedimo nad človeštvom tako, da smo naročje temu resničnemu Življenju, ki prihaja od Njega. In kadar smo take, smo v resnici lepe.
Ženska ženski
Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.
Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …
10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.
Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.
