Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Kako so prvi kristjani praznovali zadnje dni velikega tedna

EASTER VIGIL MASS
Deli

Obhajanje svetega tridnevja se je skozi stoletja komajda spremenilo

Sveto tridnevje, zadnji trije dnevi velikega tedna, so najsvetejši dnevi v vsem bogoslužnem koledarju. Ti dnevi vsebujejo najbolj izpopolnjene bogoslužne obrede v Katoliški cerkvi, med katerimi počastimo spomin na najsvetejše dogodke v Jezusovem življenju.

Nič presenetljivega ni, da so te dneve zelo slovesno obhajali že na začetku krščanstva. Prvi kristjani so se želeli spominjati zadnjih dni Jezusovega zemeljskega življenja, pri tem pa so izpostavili njegovo trpljenje, smrt in vstajenje.

Veliki četrtek

Prvi dan svetega tridnevja je veliki četrtek, dan, ko se v Cerkvi spominjamo Jezusove zadnje večerje z apostoli. Ta dan je bil nekdaj namenjen pripravi na veliki petek in praznovanje velike noči. To je bil dan sprave za javne spokorjence in zadnje preverjanje vseh tistih, ki naj bi na velikonočno vigilijo prejeli zakrament svetega krsta.

Sčasoma je to privedlo do treh različnih bogoslužij velikega četrtka. Z enim so v občestvo znova sprejeli javne spokorjence, ki so se v postnem času pokorili za svoje grehe, drugo je bilo namenjeno blagoslovu svetih olj, tretje pa je bilo bogoslužje v spomin na zadnjo večerjo.

V Jeruzalemu so ta dan praznovali na poseben način, saj so dejansko stopali po poteh, kjer je hodil Jezus. V Katoliški enciklopediji je zapisano: “V četrtek so bogoslužje obhajali pozno popoldne in vsi so počastili Najsvetejše, nato pa so ljudje odšli na Oljsko goro, kjer so se s primernimi svetopisemskimi odlomki in pesmimi spominjali Jezusovega trpljenja v vrtu Getsemani in njegovega prijetja, v mesto pa so se vrnili šele ob zori velikega petka.”

Veliki petek

Bogoslužje velikega petka je bilo od nekdaj osredinjeno na podoživljanje Jezusovega trpljenja. Kristjani v Jeruzalemu so dan začeli z javnim prebiranjem evangeljskih odlomkov o Jezusovi obsodbi. Po krajšem premoru so zgodaj popoldne prebirali odlomke o Jezusovi smrti.

Sledilo je češčenje pristnega križa, na katerem je visel Jezus, ta obred pa je še danes del bogoslužja velikega petka. Po bogoslužju velikega petka so mnogi ostali v cerkvi in se postili do začetka slovesnega obhajanja velikonočne vigilije.

Velika sobota

Velika sobota je bila sprva dan tišine in molitve. Verniki niso obhajali nobenih posebnih bogoslužij, Cerkev pa se je osredinila na Jezusov vstop v kraljestvo mrtvih. Od vsega začetka so v Cerkvi obhajali velikonočno vigilijo, ki se je začela pozno zvečer in se ob zori nadaljevala z darovanjem svete maše na velikonočno nedeljo.

Obhajali so bogoslužje luči, med katerim so Jezusa počastili kot “luč sveta”, ki je prišla, da bi pregnala temo greha in smrti.

Tudi krst je bil med prvimi kristjani pogosto del velikonočne vigilije, ob tem pa so blagoslovili tudi krstilnik.

Zanimivo, da je bogoslužje velike sobote, kakršnega danes obhajamo v Katoliški cerkvi, zelo podobno, če ne skoraj enako tistemu, ki so ga obhajali prvi kristjani.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.