V Svetem pismu piše, da je Jezus vstal od mrtvih “na tretji dan” ali “po treh dneh”. Zdi se, kot da gre za protislovje v izražanju in da je več različnih možnosti za čas njegovega vstajenja od mrtvih. Toda svetopisemski strokovnjak Ben Witherington meni, da nas to ne bi smelo skrbeti, saj evangelisti niso uporabljali izrazov z enako znanstveno natančnostjo, kot jo premore moderni jezik danes.
Preberite še:
Novinar, ki je želel dokazati, da je Kristusovo vstajenje laž
Težava s takšnim modernim razmišljanjem je, da predvideva, da so evangelisti o tem vedno natančno poročali. “Po treh dneh” v Novi zavezi lahko preprosto pomeni “čez nekaj časa” ali “čez nekaj dni”, brez jasne opredelitve.
Witherington je celo pokazal na primer iz Stare zaveze, ko “po treh dneh” pomeni isto kot “na tretji dan”. Ta besedila torej niso bila napisana, da bi ustrezala našim zahtevnim standardom, ko gre za čas. Poleg tega dnevi po judovskem pojmovanju niso trajali od polnoči do polnoči, kot to velja danes, ampak so se začeli ob sončnem zahodu in se končali ob naslednjem sončnem zahodu.
Toda, kdaj Jezus je vstal od mrtvih?
Kot pripoveduje Sveto pismo, je Jezus umrl v petek popoldne, na “dan pripravljanja” pred dnevom Gospodovim, ki je bil za Jude v soboto. Apologet Jimmy Akin je na osnovi evangelijev in judovske tradicije takole rekonstruiral časovnico Jezusove smrti in vstajenja.
Preberite še:
Jezusovo vstajenje od mrtvih – resnica ali mit?
Če je bil Jezus križan in je umrl v petek popoldne, potem je to prvi dan; ob sončnem zahodu v petek se začne drugi dan, ob sončnem zahodu v soboto pa se začne tretji dan. Jezus je tako zares vstal na tretji dan (prim. Mt 20,19).
To se ujema z Matejevim poročilom o ženah, ki so v nedeljo zjutraj obiskale prazen grob. “Po soboti, ko se je svital prvi dan tedna, sta prišli Marija Magdalena in druga Marija pogledat grob. /…/ Angel pa je nagovoril ženi: ‘Ne bojta se! Vem, da iščeta Jezusa, križanega. Ni ga tukaj. Obujen je bil, kakor je rekel!'” (Mt 28,1,5–6)
Odprl nam je vrata nebes
Jezus je torej najverjetneje vstal od mrtvih v času od sončnega zahoda v soboto do sončnega vzhoda v nedeljo, še preden je Marija Magdalena prispela h grobu. Ne preseneča nas torej, da je Cerkev že od nekdaj sledila tej časovnici, saj na sobotno velikonočno vigilijo že praznujemo Jezusovo vstajenje.
Čeprav ne vemo natančnega časa Jezusovega vstajenja od mrtvih, pa je pomembno, da Jezus je vstal od mrtvih in nam odprl vrata nebes ter tudi nam obljubil vstajenje ob koncu časov.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Zdravnik, ki je svoj zadnji recept napisal tik pred usmrtitvijo
Preberite še:
21 pozitivnih stvari, ki bi jih morali govoriti svojim otrokom
Preberite še:
Junaški duhovnik, ki je rešil dragocenosti iz Notre Dama
