Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!
Aleteia

Mamini talenti

DESPERATE MOM
Tatyana Dzemileva - Shutterstock
Deli

Se še katera mama najde v tem razmišljanju?

Potožim, da nimam časa za pisanje. V odgovor slišim: “Saj si na porodniški, ne?” Pojavim se na pevskih vajah. Vprašajo me, kje imam otroke. Zamudim se na kulturnem dogodku in po glavi dobim: “Otroci so prvi, veš!”

Saj vem, da bi si morala odebeliti kožo, pa vendar sčasoma ne morem mimo ponavljajočega se sporočila: “Daj že enkrat na stran svoje ustvarjalne podvige in se posveti družini. Saj si to vendar izbrala, a ne?”

Odpovem se času zase

Misel me gloda, ko zjutraj pripravljam zajtrk, ne da mi miru, ko pospravljam po kuhinji, bega me, ko zlagam oblačila, črviči me, ko kuham kosilo in okrog mene vadijo, pišejo nalogo, se prerekajo, iščejo izgubljene predmete, sestavljajo kocke, se igrajo z dojenčki, preizkušajo svoje telesne sposobnosti … Vdano vzdihnem, prav, pa naj bo, pa bom malo popustila … Nekaj časa ne grem na pevske vaje, spletna stran sameva, knjige čakajo …

A nesreča v meni narašča. V meni se oblikuje svareče opozorilo: eden od pokazateljev depresije je, da me stvari, ki so me veselile, ne veselijo več. Sprašujem se, kaj je ta otopelost, ki se je prikradla vame. In od nekod priplava druga misel – od Brene Brown: “Nerabljena ustvarjalnost ni benigna.” Če se zaredi, povzroča škodo, razjeda od znotraj. In še bolj svareče opozorilo Virginie Woolf, ki je na nekem mestu zapisala: “Misel, da bo tisti edini talent, ki ga je skrivati, smrt – majhen talent, pa lastnici ljub – poginil in z njim moj jaz, moja duša.”

Moja lestvica vrednot

Spomnim se, kako sem nekoč šokirano brala lestvico vrednot v Priročniku za mamice: na prvem mestu je moj odnos z Bogom. Na drugem odnos s seboj, s svojo ženskostjo. Na tretjem odnos z možem. Šele nato sledijo otroci. A pri skrbi za dojenčka, tri šolajoče se otroke in dva nadvse živahna predšolska otroka sem zlahka pozabila na ta vrstni red.

Pozabila, koliko živosti mi daje to, da je ustvarjalnost del mojega vsakdana, da lahko pišem, pojem, igram, berem. Čeprav so to majhni talenti, mi vendar celo Sveto pismo naroča, naj jih ne zakopljem. Naj jih ne skrivam, ker to ne vodi v Življenje. Pravijo, da besede mičejo, zgledi pa vlečejo. Morda je potem na mestu, da se, ko se oblačim, da bi šla v šolo na razgovor o nadarjenosti svojih otrok, vprašam še, kako bom poskrbela, da bom tudi jaz gojila svoje darove?

Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.
Najboljših 10 Ana Pavec
  1. Naj brano
    |
    Naj deljeno
Več