Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Nehajte se truditi za popolnost – tu so štiri področja, vrednejša vašega časa

PERFECTIONIST
Progressman - Shutterstock
Deli

Namesto da bi razmišljali o možnem neuspehu na poti do popolnosti, imamo za vas učinkovitejše načine za to, da dosežete tisto, o čemer sanjate

Najboljši možen cilj je popolnost – navsezadnje je to tudi po definiciji najboljša možna stvar. Toda ali je res smiselno ciljati tako visoko?

S prizadevanjem po popolnosti smo si zastavili cilj, ki ga verjetno nikoli ne bomo dosegli. Ali lahko pomislite na kaj bolj neprijetnega? Nič ne vzame vetra iz naših jader tako hitro kot obup.

Biti perfekcionist je težko in pogumno. Popolnost se zdi kot cilj, za katerega si bo prizadevala le najbolj predana, krepostna oseba. Ampak ni. Perfekcionizem je pravzaprav nekakšna šibkost – ker smo izbrali cilj, ki ga nikoli ne moremo doseči, smo si v bistvu hkrati dali dovoljenje za neuspeh.

To ne pomeni, da bi morali izbrati preproste cilje – vedno moramo izzvati sami sebe. Toda namesto da bi lovili cilj, ki ga ne moremo doseči, poskusimo doseči namesto tega enega od naštetih ciljev, ki so prav tako težki, zagotovo pa bolj vredni.

Napredek

Smo danes boljši, kot smo bili včeraj? Napredek morda ni dramatičen in vreden objave na Instagramu, vendar je resničen in ga je treba proslaviti. Vsi želimo pospešiti proces napredovanja. V primerjavi z dosežki je izboljšanje dolgočasno. A dosežek pride z vsako majhno izboljšavo. Vsak kamen, ki sestavlja goro, je pomemben.

Ostanimo realistični

Ostati realističen pomeni, da ne ignoriramo svojih omejitev, kar je lahko frustrirajoče. Biti realističen lahko pomeni, da v dogodku, ko smo namesto dolgotrajnega kuhanja, med katerim bi se jezili nad družinskimi člani, pogreli zamrznjeno pico, sebe prepoznamo kot boljšo osebo. To je na prvi pogled lahko videti kot neuspeh, toda realnost je resnična zmaga, taka, ki zahteva veliko preudarnosti, ponižnosti in potrpežljivosti.

Ostati poseben in svojevrsten

Del razloga, da je popolnost taka skušnjava, je, da je tako nejasna. Nikoli ne moremo povedati, kako je videti popolnost, ampak to, katere stvari niso popolne. Kar pa je dobesedno vse.

Delo za neki cilj je veliko težje, ker imamo odgovornost. Če se vsako jutro zbudimo in se trudimo, da bomo danes boljša oseba, to ne bo nikoli delovalo, ker se nismo vprašali, kako je videti dobra oseba. Lahko pa zjutraj vstanemo in se poskušamo zadržati, da ne bi kričali na nikogar, ki si tega ne zasluži. Veliko težje je, kot samo biti “dobra oseba”, toda vsaj vemo, kdaj smo to dejansko naredili.

Pomirjenost s seboj

Živimo v kulturi, ki želi vedno več, in ljudje, ki resnično želijo rasti, so še posebej dovzetni za razmišljanje, da ni v redu biti zadovoljen s tem, kar so. Za perfekcionista je lahko najtežji cilj ostati miren. Dobro je, da vemo, da bodo vedno obstajali načini za izboljšanje, mir pa ni stvar, ki jo moramo zaslužiti, ali nekaj, kar pade v naše naročje, potem ko smo končno dosegli vse druge cilje. Če ne moremo imeti miru tam, kjer smo zdaj, potem ga ne bomo imeli niti pozneje.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Kolenc.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.