Aleteia
Sob, 26. septembra |
Sveta Kozma in Damijan
Blogi

"Se zgodi"

Meta Halas | Wed May 08 2019

Kot vsako jutro smo se z otroki usedli v avtomobil in se odpeljali proti vrtcu in šoli. V avto smo povabili tudi vse naše običajne sopotnike: Jezusa, Marijo, naše zavetnike in druge svetnike s sv. Krištofom na čelu. Nismo pozabili niti na nadangela Mihaela, ki naj nas brani pred vsem hudim. Ker nikoli ne veš, kaj “se zgodi”.

In kot vsako jutro so otroci odhiteli v razrede in igralnice, jaz pa naprej. Zapeljem vzvratno in naredi “bunk”, šele nato pa se sliši glasno “pi pi pi”. Bila sem prehitra za senzorje. Zadela sem parkiran avto. Za nameček še – ravnateljičin parkirani avto.

“Se zgodi,” mi je rekla, ko sem se ji nesrečnica šla opravičit. “Saj je samo pleh,” je dodala. Beseda je nanesla tudi na delo, ki ga opravljava, in na odnose. Lepo sva se pomenili in vesela sem, da sem kljub nesrečnim okoliščinam spoznala, kako srčno ravnateljico imajo naši otroci. A spoznala sem še nekaj.

Res, v življenju se nam marsikaj zgodi. Na nekatere stvari nimamo vpliva. Velikokrat pa smo prehitri za senzorje tudi v naših odnosih. Kolikokrat zamudimo priložnosti ali prenaglo odreagiramo in slišimo piskanje šele takrat, ko je že prepozno?

Recimo, ko otroci želijo nekaj povedati ali se igrati, starši pa so preveč zaposleni. In glasno piskanje hitro preraste v obojestranski hrup, ko nam že vsi senzorji sporočajo, da je bila tista prva priložnost pred nekaj minutami ali leti zamujena.

Kolikokrat zakonca nimava občutljivih senzorjev drug za drugega in izrečeva kaj, kar takoj zatem obžalujeva? In nama senzorji, če prepogosto piskajo, lahko celo “crknejo”, da sploh nisva več občutljiva drug na drugega. Takrat postaneva sebična in nisva zvesta svojim obljubam.

Dober ukrep proti preveliki hitrosti za senzorje v naših mislih, besedah in dejanjih je biti “hiter za poslušanje in počasen za govorjenje” (prim. Jakob 1,19). Ker pri odnosih ne moremo reči “se zgodi” in vreči čez rame.

Kljub temu pa v življenju, v odnosih pridejo tudi preizkušnje, na katere nimamo vpliva. Takrat včasih podvomimo. Se jezimo. Pomislimo, ali ni tudi Bog ravnal prenaglo? Ali niso tudi njemu morda “crknili” senzorji? Niso. Bog nas ima rad. In je zvest. To vemo. Vsaj to. Marija, pomagaj nam takrat izrekati naš “zgôdi se” Božji volji!

Prispevek je bil objavljen kot uvodnik revije Družina in Življenje, ki jo ureja Meta Halas. Revijo lahko brezplačno naročite tukaj.

Couple Fighting
Preberite še:
“Žena mi teži!”
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
zakon
Top 10
Ločila
Jana Podjavoršek
Ločila sta se, potem pa je prišlo vprašanje: ...
GIACOMO MARIA ACETI,
Silvia Lucchetti
Ta otrok, ki je umrl 14 mesecev po rojstvu, š...
BLESSED MARTYRS OF NOWOGRODEK
Jarosław Kumor
11 redovnic se je prostovoljno podalo v smrt ...
Martin Golob
Martin Golob izdaja skrivnost slastnih pic, k...
PIO
Tereza Mohar
Strah je hujše zlo od zla samega. 12 misli pa...
CO CZYNI KOBIETĘ PIĘKNĄ
Tina Martinec Selan
Možje, to so stvari, ki jih vaša žena počne v...
Lojze Grčman
Primož Roglič od strahovitega padca v Planici...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.