Aleteia
Sob, 24. oktobra |
Sveti Anton Marija Klaret
Življenjski slog

Pisanje na roko je v nevarnosti, da izgine

SHUTTERSTOCK

Ignasi de Bofarull - objavljeno 11/05/19

Pisanje na roko ni samo nostalgičen spomin. Pomembno spodbudi razvoj različnih centrov v otrokovih možganih, ki jih potrebuje za uspešno delo v šoli

V šoli se v zadnjem desetletju vse manj poudarja natančnost pri rokopisu, lepopis je stvar preteklosti. Tipkanje z veliko hitrostjo zamenjuje ročno pisanje, otroci se učijo pisati tiskane črke pred pisanimi, kot da se pričakuje, da se bodo najprej srečali s tipkovnico.


RON ROBERT

Preberite še:
Dedek, ki se je vpisal v šolo, da bi se uprl alzheimerjevi bolezni

Tiskane črke imajo vsekakor svoje prednosti: so bolj pregledne, lažje čitljive in hitreje jih lahko shranjujemo in obdelujemo. Iz vseh teh razlogov si mnogi učenci in študentje delajo zapiske samo še na računalnik. Tudi nalog ne oddajajo več v rokopisu, temveč natisnjene. Izvor tega je gotovo v prevladovanju digitalne tehnologije.

Vse odkar obstajajo knjige in pisava, je tehnološki napredek zagotovo pomembno vplival na razvoj in dostopnost, s prenosnimi računalniki pa dokumente shranjujemo zgolj še digitalno. Zadnjih deset let, odkar so na trgu pametni telefoni, poteka vsa komunikacija v glavnem prek esemesov in socialnih omrežij.


Alenka Javornik, Polona Pečovnik Kopač

Preberite še:
“Pametne naprave moramo starši umakniti, nastaviti pa knjige”

Ob vseh prednostih natisnjene besede (razločnost, hitrost, shranjevanje, oblikovanje besedila itd.) se rokopis zdi zastarel in neuporaben. Posledice so različne. Prvi vpliv je skorajšnje “izumrtje” pisanja pisem. Otroci še Miklavžu pošljejo elektronsko sporočilo. Dolga ljubezenska pisma so zamenjali esemesi s čustvenčki (emotikoni). Žal utilitarizem vidi zgolj kratkoročne prednosti digitalizacije in ji daje prednost.

Izguba bistroumnosti in fine motorike

Rokopis in vaje iz lepopisa počasi izginjajo, s tem pa izginja tudi spretnost roke, fina motorika in mišična sposobnost ne samo za pisanje, ampak tudi za natančne gibe, kot so držanje pincete, uporaba klešč, izvijača ali šivanje. Mnogo otrok se igra z modernimi igračami, ki razen lego kock ne urijo roke za vse te spretnosti. S tem se drastično zmanjšuje sposobnost roke, ki jo potrebuje dober kirurg, glasbenik ali kipar.


MAN HELPING DISABLED WOMAN

Preberite še:
Ste res prepričani, da ne (z)morete? Preberite te zgodbe!

LIST
Shutterstock-Gladskikh Tatiana


igor saksida

Preberite še:
Igor Saksida – profesor, ki je postal raper

Kaj pravi nevroznanost?

Nevroznanost skupaj s sorodnimi znanostmi poudarja neizpodbitno vrednost pisanja na roke v primerjavi s tipkanjem. Španski poljudnoznanstveni medij Aceprensa je na primer objavil, da se pri pisanju vključi 12 možganskih centrov in sodeluje 30 mišic. Ustvarja se mišični spomin. Tako otroci, ki večino prostega časa preživijo pred zasloni, z veliko težavo sledijo učenju.

Otroci vedno težje držijo svinčnik, roka težko sledi temu, kar ji naročajo možgani. Motorična nespretnost gre vse dlje. To privede do disgrafije – težave s pisanjem, ki jo marsikje zamenjuje tipkovnica, program pa popravlja pravopisne napake, ki se jih otrok niti ne zaveda.

Vračanje pisanja na roke

Ni še vse izgubljeno. V šoli so postali pozorni na vse večje težave otrok s pozornostjo, na učence, ki se zelo težko zberejo za reševanje ene naloge, na pomanjkanje delovnih navad za zahtevnejše naloge ter pogosto raztresenost, ki onemogoča kakovost učnega procesa.




Preberite še:
4 stvari, ki bi vam jih učitelji vaših otrok radi povedali

WRITING
PIXABAY

Ponuja se rešitev: vrnitev k ročnemu pisanju. Za pisanje lepih pisanih črk je potrebna natančnost, koncentracija, vztrajnost in samokontrola. Potrebno je podkrepiti usmerjeno pozornost in občutljivost na podrobnosti pri igri, koordinacijo med roko in očmi, uporabo bogatega besednega zaklada, skrbeti za pravopis. Vse to bo pripeljalo tudi do pestrejših možganskih povezav.

Namen ni, da bi zavračali tipkanje in uporabnost digitalnih sredstev.  Trudimo se za to, da bi se otroci srečali s tehnologijo šele potem, ko bi že osvojili spretnosti pisanja in branja, na primer v srednji šoli.

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Katja Tušek.


WEB 3 JASMINA IN ANDREJ PRAPROTNIK

Preberite še:
“Kaj je lepše kot gledati na svet še z enimi očmi?”


MAN, WOMAN, LOVE

Preberite še:
Kako si je Jezus zamislil spolni odnos?




Preberite še:
“Se zgodi”

Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Tags:
osebna rastšola
Top 10
Barbara Oprčkal
Moja izkušnja s covidom 19: Imela sem slabo v...
avgustin irena maucec
Lojze Grčman
Skoraj 25 let ob strani nepokretni ženi: "Nik...
web 3 nejc skoberne 3
Lojze Grčman
Oče petih sinov: "Na neki točki se lahko le p...
GABRYSIA, KLARA, ROBERT
Dominika Cicha
Da bi skrbel za hudo bolno ženo, je pustil do...
web 3 joze plut
Lojze Grčman
Svete maše v živo na spletu, radiu in televiz...
web 3 martin golob vlog 47
Martin Golob
Če ne ubogaš, lahko hitro narediš zdraho in p...
Edifa
4 stavki o Jezusu, ki jih ne bi smeli govorit...
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.