Miha Ivanetič se je skavtom pridružil v 1. letniku srednje šole. Leta 2009 se je steg v Beli krajini začel znova prebujati. Na pobudo mladine in ob podpori takratnega črnomaljskega župnika Petra Kokotca so medse povabili tudi širšo skupnost. Miha in nekaj njegovih sošolcev je vabilo nagovorilo, zato so se odločili, da se jim pridružijo. “Sam sem se za to odločil, ker do takrat nisem imel neke aktivnosti, imel pa sem dovolj prostega časa in sem ga želel porabiti na čim bolj produktiven način. Pa v bistvu tudi zaradi tega, ker mi je bila všeč družba, ljudje, s katerimi sem se družil.”
Po prvem srečanju, na katerem so se seznanili s tem, kako bo skavtstvo pri njih potekalo, so se nekateri odločili in začeli svojo skavtsko pot. “Prvo leto je bilo precej teoretično, precej smo se učili o skavtstvu, o veščinah, kaj to sploh je. Dlje kot smo ostali, lepše in bolj zanimivo je bilo. Poleti, na taboru, in v poznejših letih je prihajalo tudi do skavtskih izzivov, ki so nam bili všeč in so nas potegnili noter ter nas prepričali v to, da smo ostali.”
Skavtstvo spreminja
Mihovo skavtsko ime je Sramežljivi volk. Odkar je vključen k skavtom, te lastnosti ne kaže več. Zdi se mu, da je to ime dobil zaradi prvega vtisa, ki ga je naredil pri takratnih voditeljicah. “Baje sem bil precej sramežljiv, nisem si upal dovolj, držal sem se bolj nazaj, ampak sem bil vseeno razigran. Nisem pa bil najbolj pogumen.”
Preberite še:
“Skavtstvo pusti pečat za vse življenje”
Preberite še:
Kaj nam je sveto? Življenje, družina, narava, moč?
Ime je prerasel kmalu zatem, ko ga je dobil. Prepričan je, da so bili povod za to skavti, pri njih je namreč postal bolj samozavesten, ni ga več strah pristopiti k človeku, se z njim pogovarjati, pošaliti in se česa dogovoriti. “Ravno pri skavtih, kjer imaš priložnost delati in se družiti z različnimi ljudmi, se lahko glede komunikacije in odnosov ogromno naučiš.” Sramežljivemu volku sedaj stik in pogovor z drugimi ljudmi prinašata nekaj več. “Če ne bi bilo skavtov, bi bilo moje življenje popolnoma drugačno. Vesel sem, da je tako.”
Tri Mihove naj skavtske stvari
Po njegovem mnenju je za skavta nepozabna pot preživetja, na kateri se valjajo po blatu, prečkajo potoke in plezajo po drevesih. “Najboljše je seveda petje s kitaro ob tabornem ognju na poletni večer. Ali pa hoja po dežju, ko v nahrbtniku nosiš vso svojo opremo in ne veš, ali je suha ali mokra, ter čakaš zavetje ali to, da bo naslednji dan posijalo sonce.”
Preberite še:
Skavtinja, ki na daljavo pomaga prebivalcem v Siriji
Preberite še:
Kraji na Poljskem, ki bi jih moral obiskati vsak katoličan
Kar je Mihu pri skavtih všeč, je dobro počutje, ki ga dobi po vsaki aktivnosti in ga vedno pritegne ter se mu zdi ključno. Izpostavi tri pomembne stvari, ki sestavljajo najstarejšo vejo, vejo popotnikov in popotnic, in sicer skupnost, pot in služenje.
Skupnost
“Skavti so skupina, kjer je človek sprejet, se druži z ljudmi, ki mogoče ne razmišljajo čisto tako kot on, ampak so se pripravljeni pogovarjati o svojih mislih. Imajo svoje mnenje, ki ga znajo tudi podeliti in uskladiti, ko je to potrebno. Smo skupina, v kateri imaš občutek, da lahko narediš napako, da ti lahko kaj spodleti, pa s tem ni nič narobe, ker se učimo. Mladi tu niso pod prisilo, imajo lastno željo, da tam želijo biti. Gre za vključevanje v različne skupnosti na lokalnem področju in tudi širše. Na enem taboru se nas je nabralo prek 300. Ali pa dogodki na letni ravni, ko se zbere tudi po 400 skavtskih voditeljev. Pripadaš skupnosti. To je skupnost, kjer se lahko z ljudmi pogovarjaš, hodiš po različnih koncih Slovenije in srečuješ ljudi tudi zunaj skavtskih aktivnosti, tako kakšno rečeš, se pozdraviš.”
Pot
“Eno je pot, mišljena kot napor. Spakiramo najnujnejše, vzamemo nahrbtnik in gremo na pot. Hodiš, doživljaš muke in bolečine, ampak hkrati doživiš nekaj lepega in greš iz cone svojega udobja, iščeš svoje meje. V drugem smislu pa pot kot moja življenjska pot. Na tak način kot gledaš na fizično hojo, gledaš tudi na pot skozi svoje življenje. Da prepoznavaš neke izzive, da se jih lotiš in imaš želje po konstantnem napredku in željo po tem, da greš naprej.”
Preberite še:
10 razlogov, zakaj zaposliti skavta
Služenje
“Verjetno se to bolj odraža pozneje, ko si starejši in ko postaneš voditelj, da vidiš služenje kot priložnost za to, da delaš družbo boljšo, lepšo. Moramo se zavedati, da družbo gradimo mi. To, na kakšen način se bo družba spreminjala in razvijala, je odvisno od vseh nas. Če bomo mi pripravljeni držati in ohranjati določene vrednote, bodo obstajale. To se začne konkretno pri vsakem posamezniku. Velikokrat si rečemo, da na splošno nimamo vpliva na to. V neki aktivnosti vidiš, da imaš vpliv na neko stvar. Sicer je to kaplja v morje. Ampak če v morju ne bi bilo nobene kaplje, tudi morja ne bi bilo.”
Najbolj nepozabna skavtska izkušnja
Pri skavtih je doživel ogromno norih, posebnih in edinstvenih dogodivščin. Valjanje v blatu, nočna straža v mlajših letih, potepi in tabori po različnih delih Slovenije in tujine, pa vse do sodelovanja na dogodkih, kjer se zbere več 100 skavtov. Najbolj od vseh mu v spominu zmeraj ostanejo popotovalni tabori, kjer so na poti prepuščeni sami sebi ter opremi in hrani, ki jo vzamejo s seboj. Veseli so, ker vedno srečajo ljudi, ki jim z veseljem zagotovijo prenočišče, ponudijo vodo in pripravijo kaj za pod zob. “Ne veš, ali te bo ves čas spremljalo sonce ali bo deževalo in boš še komaj ohranjal obleko suho. Pa v resnici sploh ni pomembno. Na koncu se prepustiš toku in iz dogodkov narediš doživetje.”
Preberite še:
Vremenoslovec, ki za vsakim dežjem vidi sonce
Preberite še:
Nova raziskava razkriva, kaj določa dolgo in srečno življenje
9 vsakdanjih stvari, ki se jih je Miha naučil pri skavtih:
– pospravljati in pomivati za seboj;
– kuhati;
– zakuriti ogenj brez dodatne pomoči;
– ogromno vozlov, ki se jih da uporabiti v vsakdanjem življenju;
– postaviti šotor, začasno prebivališče, ko preživljaš dneve zunaj;
– preživeti noč zunaj;
– pakirati (vzameš vse, kar je treba, potem pa daš na pol; spakiraš tako kakovostno, da tudi dež in neurje ne bosta premočila stvari);
– katere rastline so uporabne za čaj, namaz;
– da v življenju ne moreš gledati samo na sebe, kaj bi ti rad.
Skavtov prispevek družbi
Največji prispevek, ki ga po njegovem mnenju skavt lahko da, je to, da je dober človek, ki se trudi biti še boljši. Najprej to, da skuša skavtsko vzdušje prenesti na ljudi, s katerimi je: med bližnje, sošolce prijatelje, sodelavce. “Da smo ljudje, se moramo za to vedno truditi. Točiti kapljice v morje.”
Preberite še:
“Mladi pri birmi in po njej najbolj pogrešajo starše, njihovo pričevanje”
Preberite še:
Med splavom je izgubil obe nogi. “Živeti moram z izbiro nekoga drugega”
Preberite še:
Zemljevid, ki predstavlja 500 let Marijinih prikazovanj
