Če imamo stanovanje razmetano, pomeni, da imamo preveč stvari. Kruto, kajne? A če smo čisto pošteni, je to še kako res. Če bi imel vsak predmet, ki ga imamo v lasti, svoje mesto v hiši ali stanovanju, bi bil enostavno tam, kjer mu je odmerjen prostor. Položnice se ne bi valjale pomešane z avtomobilskimi ključi in ogrizkom jabolka na kuhinjskem pultu, lego kocke ne bi imele zasebne zabave z umazanimi nogavicami pod otroško posteljo in čisti kup(ček) perila ne bi že tretji dan dremal na kavču in potrpežljivo čakal, da bo pospravljen.
Preberite še:
Nasvet številka ena za vsako družino ali zakaj je minimalizem nujen
Zunanja podoba doma odseva mentalno stanje njegovih prebivalcev
Raziskovalci na univerzi v Kaliforniji (UCLA) so dokazali, da se nam sprošča stresni hormon kortizol, ko smo soočeni s preveč predmeti, ki niso smiselno urejeni. Za primer navajajo mame, ki pospravljajo hišo s preveč stvarmi in zanje nimajo določenega mesta. Običajno smo na delovnem mestu podvrženi stresu in stresnim situacijam, zato raven kortizola tam naraste, če pa se vrnemo domov v neurejeno in s šaro napolnjeno stanovanje, tudi doma kortizol ne upade. Zato je pomembno, v kakšnem domačem okolju živimo, da ima telo vsaj del dneva možnost počivati.
Ne glede na to, ali ste zaposlena mama, uspešen poslovnež ali svobodna umetniška duša, vsi potrebujemo kanček reda v življenju. Tu nam roko poda minimalizem.
Preberite še:
Odličen način, kako kupovati in uporabljati manj oblačil
Preberite še:
Kako otroke naučiti, da bo pospravljanje samoumevno
Koliko brisač resnično potrebujete?
Pomislite na količino predmetov, ki polnijo vaš dom. Za lažjo predstavo vzemimo brisače. Koliko brisač potrebujete za kakovostno življenje? Je vaša omara z brisačami polna do zadnjega kotička?
Brisače so le primer, minimalizem nas namreč spodbuja, da na vse imetje pogledamo s perspektive: Ali to resnično potrebujem? Lahko živim tudi brez tega? Ali ta predmet dodaja vrednost mojemu življenju? Služi meni ali jaz služim njemu?
Si predstavljate, da je v vaši hiši le tisto, kar imate resnično radi in vam služi?
Britanski oblikovalec iz 19. stoletja William Morris je rekel: Doma ne imej ničesar, za kar ne poznaš uporabne vrednosti ali ne verjameš, da je lepo. Zmanjševanja svoje lastnine se lotite sistematično, izobrazite se, najdite svoj odgovor na zakaj, poskusite živeti bolj skromno, preprosto in brez navlake.
Preberite še:
Moški pogled na opravke
Ko iz svojega življenja odstranimo odvečne predmete, se tudi na drugih področjih stvari uredijo. Sliši se precej privlečeno za lase, a mnogi, ki so pospravili svoja bivališča enkrat za vselej, poročajo o pozitivnih učinkih na celotno njihovo življenje.
Pozitivni učinki minimalizma niso zanemarljivi
Ko se svet dobesedno utaplja v plastičnih smeteh, je vprašanje, kaj se bo zgodilo z vsemi predmeti, ki jih posedujemo, čisto upravičeno. Z zmanjševanjem potrošnje, predmetov, ki jih ne potrebujemo in nam ne služijo, zmanjšujemo tudi svoj delež smeti na Zemlji. Zato je smiselno imeti le malo, tisto uporabno in lepo, ostalo pa naj ostane na policah trgovin.
Če manj trošimo, porabimo tudi manj finančnih sredstev. Torej je minimalizem odličen način varčevanja.
Preberite še:
15 učinkovitih načinov za varčevanje
Preberite še:
“Vedno bolj se zavedam, da je bolje biti urejena navznoter”
Vsako stvar na svoje mesto
Ko kupite nov predmet, mu takoj določite mesto v svojem bivališču. Tako se predmeti ne bodo kopičili na vidnem mestu, kot so pulti in mize. Predmete poskusite pospravljati navpično kot knjige na knjižni polici. Poskusite tako zložiti tudi svoja oblačila. Nič bolj ne bodo zmečkana, pregledna pa veliko bolj, kot če imamo kup majic, iz katerega želimo potegniti ravno tisto v sredini. Za to so sicer res bolj praktični predali, a tudi na policah lahko s škatlicami ustvarimo primeren prostor. Marie Kondo, japonska mojstrica pospravljanja, v svojih knjigah in na spletnih posnetkih podrobno razloži sistem in potek takšnega zlaganja.
In naj izpostavimo, da je bistvena plat minimalizma načrtno porabljanje časa za pomembne stvari. Minimalizem je namreč pot za zmanjševanje stresa, da lahko ustvarimo prostor, čas, denar in energijo za tisto, kar je resnično pomembno. Za odnose, za prosti čas, ki ga preživimo tako, kot si sami želimo, za družino, za zakonca, prijatelje in konec koncev: čas pred Najsvetejšim je bistveno bolje uporabljen kot brisanje prahu s stvari, ki nam ne služijo.
Minimalizem je krščanski
Preden minimalizem obsodimo kot novodobno prakso, ki lahko škodi našemu prepričanju in veri, se za hip ustavimo pri Jezusu. On namreč ne govori o simbolnih stvareh, ampak je zelo konkreten. Pojdi, prodaj, kar imaš, in daj ubogim, potem pa hodi za menoj (prim. Mt, 19,21). Si predstavljate, koliko kovčkov bi vlekli za seboj, če bi z vsem, kar imamo, želeli slediti Jezusu?
Na drugem mestu govori o pohlepnosti: Pazite in varujte se vsake pohlepnosti, kajti življenje nikogar ni v obilju iz njegovega premoženja (Lk 12,15). In kot da pohlep ne bi bil dovolj, nam v Matejevem evangeliju 19,24 pove, da gre laže kamela skozi šivankino uho kot bogataš v nebeško kraljestvo. Jezus ni kopičil materialnih stvari. In na to pot vabi tudi nas, ne v prispodobi, temveč zelo konkretno. Koliko brisač torej potrebujemo?
Prispevek je bil najprej objavljen v Naši družini, prilogi tednika Družina.
Preberite še:
“Največ svobode okušam ravno takrat, ko drugemu iz srca odpustim”
Preberite še:
“Mladi pri birmi in po njej najbolj pogrešajo starše, njihovo pričevanje”
Preberite še:
Gimnastičarka z Downovim sindromom, ki piše neverjetno zgodbo o uspehu
