Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Naj otroška oblačila izbirajo otroci ali starši?

WEB 3 CHILD IN A CLOSET
SHUTTERSTOCK
Deli

Otroci se že v rosnih letih začnejo opredeljevati do tega, kaj bodo oblekli

Pri dve leti starem otroku je to videti tako, da bi rad sredi zime v vrtec odšel v tankih kratkih hlačah, pikastih žabicah, z dežno pelerino in kapo s ščitkom. Zakaj to ni temperaturam (pa tudi sicer) primerna kombinacija, je v tej starosti otroku kar precej težko, če že ne nemogoče dopovedati.

Rožnato baletno krilce ali majica z dinozavri: ta faza je lahka

Nekaj let pozneje se punčke po večini odločajo za rožnata baletna krilca, rožnate oblekice in rožnate bleščice povsod. Res pa je, da se pod baletnim krilcem kdaj skriva spodnji del trenirke ali bratove ponošene superge. Recimo, da je v tem času dokaj enostavno krmariti med otrokovimi željami in našim razmišljanjem, kaj bi bilo dobro, da otrok obleče.

Če ne drugega, mu damo na voljo dve za nas enako sprejemljivi opciji: “Izberi majico z dinozavri ali majico z avti,” in otroku se dobro zdi, da smo mu prepustili možnost izbire. Ali pa tiste kose, ki so predmet sporov, preprosto umaknemo z vidnega mesta v omari in se tako elegantno izognemo jutranjim napadom histerije, kar je najverjetneje najstarejši tovrstni trik v knjigi starševskih trikov.

Dojenčki v črni in otroške majice z lobanjami

Če ne prej, pa se v predpubertetnem obdobju starši začnemo srečevati z bolj odločnimi željami naših otrok v zvezi z njihovo garderobo. Tukaj je pritisk vrstnikov, ki se oblačijo v določene znamke ali le v določene barve. Kar naenkrat niso več vsi športni copati enako dobri, ampak morajo imeti pravi logotip … Kar mene osebno moti pri otroški modi, ki jo lahko kupujemo v trgovinah, pa je vnos elementov odraslega oblačenja v kose, ki so namenjeni otrokom.

V mislih imam na primer neestetska, črna, strgana ali razrezana oblačila (mame že itak porabimo marsikateri večer za šivanje večnih lukenj na kolenih kavbojk in pajkic, zato nam najbrž ne pade na pamet, da bi za tovarniško strgane hlače plačevale lepe denarce …?). Črna mi za majhne otroke sploh ni všeč, nekako v meni vedno vzbudi asociacijo na smrt, dojenčki in otroci v črnem pa se mi zdijo prav morbidni. V mislih imam tudi oblačila, porisana z lobanjami, človeškimi okostji, “peace” simboli ali popisana z anarhističnimi citati in podobno.

BOY DRESSING UP
SHUTTERSTOCK

Oblačila za majhne deklice, ki so narejena kot oblačila za odrasle ženske

Nadaljnji problem pri otroških oblačilih je vidik izzivalnosti, ki zadeva seveda predvsem deklice. Kar precejšen delež dekliških oblačil odkrito igra na karte razkazovanja telesa ali poudarjanja določenih telesnih delov, ki pri deklicah niso in ne morejo biti enaka kot pri telesih odraslih žensk.

Gre za odkrito seksualizacijo otroških teles, kar je skrajno sporno, prostaško in izrojeno. Tu so, recimo, kratke majice, v katerih dekleta razkazujejo trebuh in popek, tu so tako kratke hlače, da komaj pokrijejo zadnjico, tukaj so izzivalno izrezani zgodnji deli, ki so na dekletih videti neprimerno, neokusno in s katerimi si ne naredijo prav nobene usluge.

Potegniti mejo za starše ni le pravica, ampak dolžnost

Ker je v določenem obdobju za otroka pomembno, da tudi z oblačenjem izkaže pripadnost svojim vrstnikom in okolici, je kar precejšen izziv, kako krmariti med otroškimi željami in zdravo pametjo, ki jo imamo starši. Osebno sem mnenja, da ni le naša pravica, ampak dolžnost, pri otrocih vzpodbujati estetiko oblačenja, ki vključuje higieno, primerno skrb za telo, primerno sramežljivost ter da jih usmerjamo v oblačila, ki jim pristajajo in laskajo. V nekaj (pre)majhnih “cunjicah” dekleta pač ne morejo hoditi ne v šolo ne kam drugam, saj je tako oblačenje neprimerno tako do njih samih kot tudi do okolice.

Po mojem mnenju moramo starši odločno potegniti mejo med tem, v čem pustimo našim otrokom hoditi naokrog, saj smo navsezadnje za naše otroke tudi odgovorni. Kaj pa modne muhe enodnevnice in oblačila, ki morda niso neprimerna, niso pa tudi v skladu z našim občutkom za estetiko? Dokler starši kupujemo otrokova oblačila z lastnim denarjem ter jih peremo in sušimo v naši hiši, lahko do neke mere obveljajo tudi naša pravila. Če se nam torej šestletnica v črni majici z mrtvaško glavo zdi neprimerna, imamo do tega mnenja vso pravico, zato z enako pravico tako majico pustimo v trgovini.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.