Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kako prebirati psalme, ki vzbujajo vtis, da poveličujejo nasilje

WHORE OF BABYLON
Public Domain
Deli

Kaj naj stori kristjan, ko prebira psalme, ki poveličujejo ubijanje drugih ljudi?

Psalmi večinoma opevajo lepoto duše, ki je združena z Bogom, obstajajo pa tudi takšni, ki bralcu posredujejo skrb vzbujajoče podobe. V Psalmu 137 je recimo zapisano: “Blagor mu, ki zgrabi in trešči tvoje otročiče ob skalo.” (Ps 137,9)

Čakaj malo! Ali Sveto pismo dejansko dopušča ubijanje nedolžnih otrok?

Ta vrstica, vzeta iz konteksta, je zelo vznemirjujoča in zdi se, da je v nasprotju s celotno krščansko vero! Kako naj kristjan prebira tega in podobne odlomke?

Psalmi niso zgodovinsko pripovedovanje o dogodkih

Najprej je treba povedati, da moramo psalme brati glede na njihovo književno zvrst. Katekizem Katoliške cerkve to jasno navaja, ko govori o namenu pisca.

Da odkrijemo namen svetih pisateljev, je treba upoštevati razmere njihovega časa in njihove kulture, “literarne vrste”, ki so bile v rabi v onem razdobju, tedaj običajne načine čutenja, govorjenja in pripovedovanja. “Kajti resnica je tako zdaj drugače podana in izražena v tekstih, ki so na različen način zgodovinske, preroške ali pesniške narave, ali v drugačnih izraznih vrstah.” (KKC 110)

Psalmi niso bili mišljeni za zgodovinsko pripovedovanje o dogodkih, niti niso bili namenjeni teološkim razpravam. Psalmi pogosto zgolj izpostavijo prizadevanja človeškega srca, kot v nadaljevanju pojasnjuje Katekizem.

Mnogolični izrazi molitve psalmov so se izoblikovali hkrati v tempeljskem bogoslužju in človekovem srcu. Naj gre za hvalnico Bogu, za molitev v stiski ali za zahvalo, za posameznikovo ali skupnostno prošnjo, za kraljevski ali romarski spev ali za modrostno premišljevanje, so psalmi ogledalo čudovitih božjih del v zgodovini božjega ljudstva in človeških razmer, ki jih preživlja psalmist. Psalm lahko odseva dogodek preteklosti, a je tako trezen, da ga morejo iskreno moliti ljudje vseh slojev in časov. (KKC 2588)

Jeza nad krivico

Če to upoštevamo, je očitno, da psalmist jasno izraža svojo jezo nad krivico, ki mu je bila pravkar storjena. Psalmist je potrt, čuti se poraženega, želi si le, da bi bil njegov nasprotnik dokončno premagan. To je znan občutek, ki ga mnogi doživimo, če se nam zgodi krivica. Na ta način se lahko poistovetimo s psalmistom in razumemo njegovo jezo.

Istočasno moramo navedeni psalm brati v kontekstu. Neposredno pred to vrstico je psalmist zapisal: “Hči babilonska, uničevalka, blagor mu, ki ti poplača tvoje dejanje, ki si nam ga storila!” (Ps 137,8)

Čeprav se to zgodovinsko nanaša na Babilon in nesmrtno sovraštvo Judov do naroda, ki jih je zasužnjil, pa vrstica duhovno vsebuje tudi drugoten pomen, ki nam razkriva razlog, zakaj je vključena v Sveto pismo.

Res je, da si Bog “ne želi smrti grešnika”, močno pa si želi izničenje greha. To nam lahko pomaga razjasniti zgoraj omenjeni zapis, ko ugotovimo, da se “otročiči”, o katerih govori psalmist, nanašajo na “hčer babilonsko”. Babilon pogosto povezujemo s Satanom in zlom, kot lahko beremo tudi v knjigi Razodetja: “Veliki Babilon, mati vseh vlačug in gnusob na zemlji.” (Raz 17,5)

V tem primeru ima Babilon drugoten duhovni pomen, ki se nanaša na zlo, in lahko upravičeno pričakuje, da si Bog prizadeva za izničenje Satanovega vpliva nad nami. Na svetu si namreč lahko želimo uničenje enega samega sovražnika, hudiča in njegovih zlobnih otrok.

Ker so bili psalmi napisani kot poezija, je seveda sprejemljivih več razlag in pomenov, saj nikoli ni bilo mišljeno, da bodo psalmi “katekizem” moralne teologije. Knjiga psalmov vsebuje zapise navdihnjenega posameznika, ki je iskreno pisal o svojih občutjih. Iz psalmov se lahko veliko naučimo, toda vedno imejmo pred očmi izvirni namen njihovega pisca.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.