Marija Čipič Rehar je zgodovinarka in etnologinja. Njeni folklorni začetki segajo v Vipavo, kjer je plesala od svojega 17. leta dalje, zdaj pa je že 15 let vodja Folklorne skupine Klas iz Horjula, ki je v letih 2017 in 2018 prejela zlato priznanje na državnem srečanju folklornih skupin za najboljšo izvedbo.
Kaj menite, zakaj je v Sloveniji tako veliko število folklornih skupin in kako to, da se tudi mladi odločajo za sodelovanje kot plesalci, pevci ali glasbeniki?
V zadnjih dveh desetletjih imajo mladi na voljo veliko dejavnosti, v katere se lahko vključijo. Folklorni skupini se največkrat pridružijo ob starejših bratih in sestrah ali prijateljih, ki jih za to navdušijo. Če jim je všeč družba in se dobro počutijo, potem ostanejo, nekateri tudi več kot 15 let.
Preberite še:
Kako lahko ples izboljša vajino zvezo
Katere vrline lahko mladostnik pridobi, okrepi pri sodelovanju v folklorni skupini?
Sodelovanje v folklorni skupini se mi zdi za mlade zelo dobra aktivnost, saj počnejo več stvari. Ko pride mlad človek k folklorni skupini, je v najstniških letih in je kot oseba še v fazi izoblikovanja. Igra na odru jim običajno ni najbolj blizu, tudi kakšno solo petje ne, vendar pa se počasi naučijo samostojno in suvereno nastopati.
Preberite še:
Papežev nasvet mladim, ki jim družbena omrežja povzročajo tesnobo in depresijo
Preberite še:
Najstnica, ki ruši stereotipe o baletnih plesalkah
V folklorni skupini se poje, igra, skače, pazi, da ne kažeš občinstvu hrbta, prikazuje neko zgodbo, z obrazno mimiko izraža čustva, ki jih v bistvu ne občutiš. S tem okrepijo samozavest, poleg tega se naučijo obvladovati sebe in svoje telo.
Poleg tega se naučijo tudi funkcionirati v skupini in imajo možnost prevzeti nekatere naloge, pri čemer razvijejo nekatere sposobnosti, ki v nadaljnjem življenju koristijo.
Vsak, ki vidi koreografije Folklorne skupine Klas, se čudi nad odlično idejno zasnovo. Imate kakšen trik, kako navdušiti tako stroko kot plesalce, ki so amaterji?
Običajno se trudim, da so koreografije, ki jih naredim, zanimive, se ne vlečejo in se na odru ves čas nekaj dogaja. Že nekaj let postavljam koreografije, ki temeljijo na zgodbi. Velikokrat je to zgodba, ki sem jo kje prebrala ali so mi jo povedali starejši in sem jo s plesalci skušala postaviti na odru.
Zdi se mi, da če gre za neko zgodbo ali tekoče dogajanje, se gledalec precej lažje vživi in tudi precej bolj občuti, kaj plesalci na odru počnejo. Mislim, da jim je potem tudi bližje.
Preberite še:
Plesalka iz Bronxa, ki je sledila svojim sanjam in spremenila življenja drugim
Preberite še:
Pesmi, ki so jih glasbeniki posvetili svojim očetom
Dobite tudi pri svojem delu v arhivu kakšne ideje za folklorne postavitve?
Moje delo v arhivu nima povezave s folklorno dejavnostjo, tako da moram tudi jaz ideje iskati proaktivno in v prostem času. Vsekakor pa ne škodi, če si zgodovinar in etnolog. Tovrstna izobrazba zelo pomaga, navajena sem namreč prebrati veliko literature.
Zadnja leta plešemo delno stilizirano, kar pomeni, da zgodbo povemo s plesom. Ples pretvorim v zgodbo, kar mi vzame precej časa. Pomembno je tudi, da je celotna koreografija razumljiva gledalcu.
Pri vaši folklorni skupini tudi sami plesalci aktivno sodelujejo pri načrtovanju koreografije. Kako to vpliva na izvedbo?
V veliko skupinah plesalci skupaj postavljajo koreografije. Če so plesalci zelo mladi, je to sicer težje, ker se od njih zahteva nekaj, za kar nimajo dovolj izkušenj. Zadnja leta imamo večje število fantov kot deklet, zato so tudi postavitve pisane bolj fantom na dušo.
Recimo odrska postavitev o 1. svetovni vojni, pri kateri je bil vključen tudi ples, v katerem so se fantje tepli. Pri tem je smiselno, da oni sami sestavijo določen del. Iz njih pride ta del veliko bolj naravno, kot če jim jaz predlagam, kako naj se tepejo. Seveda pa: več kot je ljudi, več je lahko idej. Je pa super, če skupaj načrtujemo. V tem primeru vložijo plesalci v ples več sebe in koreografija ima neko dušo.
Ste žena in mama, uspešna tudi na kariernem področju. Vodenje folklorne skupine gotovo vzame več kot le kakšno urico na teden …
Vaje imamo dvakrat tedensko. Ko je koreografija postavljena, mi ne vzame več toliko časa. Takrat si vzamem pol ure pred vajo, da osvežim spomin in si pripravim, kaj je treba ponoviti. Več časa mi vzame, ko koreografijo še postavljam in sestavljam korake. Takrat pa presedim veliko popoldnevov in si običajno vse korake tudi napišem.
Folklorni kostumi so pravo bogastvo dediščine in paša za oči. Kaj vse je potrebno za izdelavo?
Folklorne skupine morajo imeti tudi folklorne kostume, za katere gre veliko časa, energije in tudi finančnih sredstev. Za izdelavo je potrebno veliko znanja, ki ga kot mentor, ki uči plese, nimaš. Ali se moraš o tej temi zelo izobraziti in seveda najti šiviljo, ki bo sposobna projekt izpeljati brez tega, da bdiš nad njenim delom, ali pa najti nekoga, ki se s tem konkretno ukvarja in on poskrbi za to.
Vsekakor je potrebno veliko časa in denarja. Ko smo se odločili za kostume, v katerih zdaj plešejo plesalci, smo se posvetovali z Marijo Makarovič. Z njo smo preživeli nekaj čudovitih dni, kajti ima neizmerno znanje in jo globoko cenim. V veliko pomoč nam je bil tudi Bojan Knific in pri uniformah 1. svetovne vojne David Švagelj.
Preberite še:
“Znotraj igralskega poklica se učim prizanesljivosti do same sebe”
Koliko pa stane komplet za žensko in komplet za moškega?
To je zelo odvisno od obdobja, ki ga prikazuje. Kostumi, ki prikazujejo prvo polovico 19. stoletja, gredo v tisoče evrov. Stroške je predstavljala že raziskava, tu so potem še stroški blaga in šivanja. Poleg tega je treba obleči tudi glasbenike. In poskrbeti za glasbila.
Zadnja leta je pri folklornih skupinah v modi obdobje med obema vojnama in obdobje po 2. svetovni vojni iz zelo preprostega razloga: v tem obdobju so se nosila oblačila, za katera se ni potrebovalo veliko blaga in za šivanje so bila preprosta. Lahko jih še najdemo na podstrešju. Podobno je s čevlji.
Nastop FS Klas na posnetku z Državnega srečanja folklornih skupin v Žalcu 2018 je dostopen od 1:29:15 naprej.
Preberite še:
Močno sporočilo Marije iz Akite sodobnemu svetu
Preberite še:
Pri sedmih letih se je borila z rakom. Danes sanja, kako bi na istem oddelku pomagala drugim
Preberite še:
7 navad ljudi, ki globoko ljubijo
