Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

Primorski najstnik, ki je v svoji vasi obudil knjižnico: “Samo ‘jamrat’ na kavču ni dovolj”

WEB 3 TADEJ KOBAL
OSEBNI ARHIV
Deli

Ljubitelj knjig, letošnji maturant in bodoči študent politologije je združil prebivalce majhne slovenske vasi, zaradi česar je bil na Valu 202 razglašen za ime meseca aprila

Blizu Vipave leži vas Slap s približno 400 prebivalci, v kateri živi tudi 18-letni Tadej Kobal, pomemben član ekipe, ki se je lotila posebnega vaškega projekta, ustanovitve vaške knjižnice.

Preberite še: Najstnik, ki je varčeval dve leti, da je lahko osrečil prijatelja

Do ideje so prišli zelo spontano. “Tukaj na Slapu je program v okviru Škofijske Karitas Koper, ki se imenuje Popoldan na cesti in že 14 let organizira razne dogodke. Na eni od ustvarjalnih delavnic smo se pogovarjali o tem, da bi lahko odprli knjižnico. Začeli smo zbirati knjige in iskati prostovoljce.”

O projektu in vključenosti mladih

Nad projektom Popoldan na cesti bdi Škofijska Karitas Koper, v okviru katere se že dolga leta odvijajo razni dogodki. Organizirajo družabne, športne, kulturne in druge delavnice za otroke in mladostnike, vsako leto izdelujejo butarice za cvetno nedeljo, pripravijo miklavževanje in dan staršev oziroma materinski dan. Kot pojasnjuje Tadej, “brez Karitas pri nas marsičesa ne bi bilo in veseli smo, da se program pri nas razvija. Mladi so vseskozi vpeti v vse omenjene dogodke, kje pridno sodelujejo s starejšimi in z generacijo svojih staršev. Drug od drugega se veliko naučimo in tako ne moremo reči, da smo mladi leni in da samo čakamo, da bodo drugi poskrbeli za nas, kar pogosto slišimo v medijih. To ni res – mladi smo aktivni in to se vidi tudi po participaciji v programih, kot je ta na Slapu.”

Prav Tadej je bil najbolj dejaven zbiralec knjig. “Večina knjig je prišla tako, da smo na oglasne deske po vasi objavili plakate in so ljudje prinašali knjige. Drugače pa smo se s prošnjami obrnili tudi na založbe in druga podjetja, ki se ukvarjajo s prodajo knjig. Sedaj nas tudi ljudje sami že sprašujejo, ali še potrebujemo knjige.”

Preberite še: “Pametne naprave moramo starši umakniti, nastaviti pa knjige”

WEB 3 TADEJ KOBAL
OSEBNI ARHIV

Obisk nad pričakovanji

Prostor za izposojo knjig in druženje je bil med občani zelo dobro sprejet. “Glede na to, da je Slap majhna vas, ima knjižnica velik obisk. Kdaj pride do 20 ljudi, kdaj pa nihče. Odvisno od vremena in tega, ali se v vasi hkrati dogaja kaj drugega. Skušamo pripravljati čim več aktivnosti: ure branja, obisk kakšnega pisatelja. Takrat se jih nabere več. Na otvoritev je prišlo toliko ljudi, da se vanjo nikakor niso mogli stlačiti,” se spominja pomembnega trenutka v vasi.

Preberite še: Vsi ti zoprni sosedi … Tu je recept za dobre medsosedske odnose

Gotovo vsi vaščani niso navdušeni nad branjem, a je prostor vsekakor namenjen tudi njim. Prihaja veliko otrok in starejših, četudi ne marajo branja, saj se tako lahko podružijo in naučijo česa novega. “V naši knjižnici nikoli nismo postavljali branja kot nekaj najpomembnejšega, temveč druženje sovaščanov. Knjižnica vsekakor poskrbi za določeno mero spontanega pogovora med sovaščani in prav to mogoče prepreči kakšen medsosedski spor. Ljudje se premalo pogovarjamo in poznamo, tudi pri nas na vasi.”

Preberite še: Kako ravnamo s knjigami iz knjižnice

WEB 3 TADEJ KOBAL KNJIŽNICA SLAP
OSEBNI ARHIV

Preberite še: 10 katoliških knjig, ki jih morate prebrati

Aktiven državljan

Veliko večino prostega časa Tadeju zasedajo razne zunajšolske dejavnosti, sicer pa rad bere, hodi v naravo in sprehaja psa.

Zelo pomembno se mu zdi aktivno državljanstvo. Prepričan je, da lahko s sodelovanjem v svojem lokalnem okolju spremenimo marsikaj, kar potrjuje prav njegovo prizadevanje. “Tukaj prej ni bilo knjižnice, sedaj pa je. Mogoče prej ni bilo prostora za srečevanje, pa zdaj je. Vsak lahko s svojim prispevkom nekaj spremeni. Verjamem, da imamo vsi ideje, ampak samo ‘jamrat’ na kavču ni dovolj. Treba je dejavno pristopiti k problemom in začeti delati.”

Družbeno odgovornost vidim v tem, da je treba stvari spreminjati na bolje, in k temu stremim. To je moj cilj: da spreminjam družbo na bolje.

Načrti za prihodnost

Dijak in prostovoljec, ki mu največ pomenijo pristni medčloveški odnosi, kolektivna zavest in spoštovanje do sočloveka, se v teh dneh pripravlja na maturo. Misli pa mu vse pogosteje uhajajo tudi v Ljubljano, kamor se odpravlja na študij politologije. “Zagotovo se vidim, da bom delal nekje z ljudmi. Mogoče v politiki, če mi bo uspelo.”

Preberite še: Generacija Z ‒ poznate značilnosti mladih, rojenih med letoma 1995 in 2010?

Pri vseh udejstvovanjih ga zelo podpira in spodbuja (ter se tudi dejavno udejstvuje) vsa družina. Že od začetka zasnove knjižnice, ko še niso imeli dostopa do prostora, so namreč knjige zbirali kar pri njih doma, bile so po vsem hodniku. “Zelo sem vesel, da imam tako družino, saj si ne predstavljam, da bi vse, kar delam, delal brez njihove podpore. Imam dva mlajša brata, za katera po mojem mnenju predstavljam dober zgled, eden od njiju se že aktivno vključuje v dejavnosti, ki jih v vasi organizira Karitas.”

Kljub projektom in selitvi v Ljubljano bo Tadej vedno našel čas za obisk domače vasi, ki mu je zelo pri srcu. “Verjamem, da se bom večkrat vračal.”

 

Preberite še: “V folklorni skupini si okrepijo samozavest ter se naučijo obvladovati sebe in svoje telo”

Preberite še: Kako prebirati psalme, ki vzbujajo vtis, da poveličujejo nasilje

Preberite še: Sem hči darovalca semena in pogrešam svojega očeta

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.