Strah pred porazom nas pretresa od znotraj in nam preprečuje, da bi živeli sproščeno. Kako se s tem strahom soočiti in ga premagati? Na to vprašanje nam v svoji knjigi Sprejmi to, kar je odgovarja psihoterapevt Pascquale Ionata.
Terapevt začenja s predpostavko: ne glede na to, koliko se trudimo, da bi svet, ki nas obdaja, nadzorovali, ga naredili bolj racionalnega in predvidljivega, je vedno kaj, kar gre narobe. Seznam primerov, kako sprejeti in se soočiti z žalovanji zaradi izgub, porazov, prevar, napak, propadov, razočaranj, nerazumevanj, zavrnitev, ločitev, travm, ki neprestano motijo naš obstoj, je neskončen.
Preberite še:
Ko boste potrti, preberite naslednje odlomke iz Svetega pisma
Ko naletimo na zavrnitev, se aktivirajo naši obrambni mehanizmi, ki se lahko kažejo v treh možnih odzivih: boj, beg ali zamrznitev. Kaj moramo vedeti, da bi se znebili strahu pred porazom?
Povratna informacija, ne poraz
Najprej je nujno, da se prepričamo, da “poraz ne obstaja, obstaja le povratna informacija”. To prepričanje je preprosto najbolj funkcionalen način, kako razumeti poraz.
Preberite še:
Tu so namigi, s katerimi se boste lažje spopadli z depresijo
Ko doživimo poraz, nismo dosegli želenega cilja – to je vse. Namesto tega smo dosegli drugačen rezultat. V bistvu dobimo informacije, ki nam sporočajo, da to, kar smo naredili, ni delovalo in da moramo poskusiti narediti nekaj drugače. Poraz je samo povratna informacija, ki nam lahko pomaga, da stvari naredimo bolje. Tako imamo vsakič, ko smo v čem neuspešni, priložnost, da se naučimo nečesa novega.
Vaditi s “porazi”
Če dobro pomislimo, je poraz skorajda neizogiben za večino nalog, ki jih opravljamo. Le tako se lahko naučimo, kako stvari narediti bolje in kako postati spretnejši. Več porazov, kot doživimo, več informacij imamo, ki nam lahko pomagajo. Torej moramo s porazi “vaditi” čim več. Ob tem se spomnimo, da je vsaka znana oseba, preden je dosegla svoje cilje, večkrat doživela poraz. Tudi otroci ne čutijo poraza v tem, da jim ne uspe shoditi ob prvem poskusu. Poskušali bodo, dokler jim ne bo uspelo.
Popolnost, ki ne obstaja
Vedeti moramo tudi, da občutek poraza večkrat doleti tiste osebe, ki si prizadevajo za popolnost. Ko kakšne stvari ne uspejo narediti do popolnosti, svoj neuspeh doživijo kot ogromno pomanjkljivost. Če bi nekaj naredili popolno, tega ne bi mogli izboljšati; če tega ne moremo izboljšati, ima svoje meje; in vse, kar ima meje, ne more biti opredeljeno kot popolno.
Preberite še:
“Ne pozabi, zakaj si se rodila: da drugim prinašaš veselje in ljubezen”
Vprašanje, ki si ga moramo postaviti
Namesto da bi se spraševali, zakaj takšen rezultat, se moramo vprašati: “Kaj lahko naslednjič naredim drugače, da bi dosegel želeni rezultat?” In ob tem imeti vedno v mislih, da neuspehi ne obstajajo, obstajajo samo neučinkovite rešitve.
Najpogostejši pokazatelj, da se v svoji koži dobro počutimo, da smo odprtega duha in da je naš način življenja primeren, je, da smo prizanesljivi do sebe. To je čisto nasprotje težnji, ki jo imamo vsi v sebi preveč, in to je, da smo do sebe prezahtevni in večino časa sami sebe kritiziramo in obtožujemo.
Preberite še:
Molitev za pogum
Ta miselni vzorec odprtosti v nas izniči strah pred porazom in na ustvarjalen način okrepi naš način delovanja. Tako v nas vse bolj raste želja po tem, da bi zmogli in da bi nam uspelo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Nataša Rupena.
Preberite še:
V težkih trenutkih molite ta psalm
Preberite še:
Primorski najstnik, ki je v svoji vasi obudil knjižnico: “Samo ‘jamrat’ na kavču ni dovolj”
Preberite še:
5 Marijinih cerkva na Slovenskem, ki jih je uničil požar
