Cerkev Marijinega imena stoji na vrhu hriba v naselju Kalobje in je vidna s ceste, ki vodi iz Celja v Rogaško Slatino, na desni strani za starim gradom na Rifniku. Cerkev je grajena v renesančnem slogu in je obdana z obzidjem.
Razgibana preteklost
Župnijska skupnost, ki se je oblikovala ob cerkvi Marijinega imena na Kalobju, ima za seboj bogato preteklost. Najprej je spadala v območje oglejskega patriarhata, nato v goriško nadškofijo. V tem času je bila ustanovljena župnija Kalobje, ki je kmalu po ustanovitvi prešla pod lavantinsko škofijo. Po prenosu škofijskega sedeža v Maribor je bila župnija del te škofije. Leta 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, pa je Kalobje postalo del slednje.
Preberite še:
5 posvetnih razlogov, zakaj “hodim v cerkev”
Legenda o lovcu
Začetek gradnje cerkve Marijinega imena je povezan z legendo. Na kraju, kjer danes stoji cerkev, je stalo znamenje križa. Tja je nekoč prišel lovec, ki je ves dan zasledoval divjad, vendar ni ničesar ujel. Zaradi tega je bil hudo jezen in je ustrelil v križ. Pri priči se mu je prikazal hudobec in ga začel mučiti. Lovec se je spomnil na Marijo in jo prosil za pomoč. Hudobec je izginil, lovec pa je šel k spovedi in za pokoro na Kalobju sezidal cerkev.
Župnijska cerkev
V 16. stoletju sta bili na Kalobju kar dve cerkvi. Večja Marijina cerkev je bila zgrajena leta 1579 in posvečena leta 1621. Leta 1765 je bila ustanovljena župnija. Župniki in farani so za svojo cerkev vedno lepo skrbeli, tako je bila cerkev Marijinega imena na Kalobju večkrat prenovljena.
Preberite še:
Katera je nenavadna trikotna cerkev, ki stoji nad Tržaškim zalivom?
Preberite še:
Sveta Barbara na Ravniku – cerkev, ki jo domačini nosijo v srcu
Podružnica
Cerkev sv. Filipa in Jakoba je podružnična cerkev. Ta stoji v Dolini sv. Jakoba na razpotju cest, od katerih ena vodi na Kalobje, druga v Šentrupert.
Kalobški rokopis
Zelo znan je tamkajšnji Kalobški rokopis iz 17. stoletja. V njem najdemo slovenske pesmi z versko vsebino, ki so bile takrat znane in razširjene, zapisane pa so tudi molitve za vse nedelje v letu ter za velike praznike.
Duhovnik Jožef Virk
Skozi zgodovino se je v kalobški župniji zvrstilo veliko duhovnikov. Eden pomembnejših je bil Jožef Virk, ki je na Kalobju služboval med letoma 1850 in 1861. Po mašniškem posvečenju je bil kaplan po raznih župnijah, med drugim tudi v Vuzenici, kjer je deloval Anton Martin Slomšek, s katerim je bil vseskozi tesno povezan. Za poezijo pa je Virka navdušil Matija Čop, ki je bil njegov profesor.
Začetek šmarnic
Virkovo pomembnejše delo je bilo uvajanje šmarnične pobožnosti. Tako je bila na njegovo pobudo prav župnija Kalobje prva župnija v slovenskem prostoru, ki je šmarnično pobožnost prvič obhajala leta 1855.
Preberite še:
Zakaj je maj Marijin mesec?
Preberite še:
“Mladi pri birmi in po njej najbolj pogrešajo starše, njihovo pričevanje”
Marijine pesmi
Jožef Virk je ustvarjal preproste, ljudsko spevne pesmi, ki so med ljudmi poznane in priljubljene še danes. Največ pesmi je namenil Mariji, zato so ga mnogi imenovali Marijin pesnik. Najbolj znana Marijina pesem, ki jo je napisal leta 1861, je gotovo Spet kliče nas venčani maj. Njegova pa je tudi pesem Veš, o Marija – z zadnjo kitico se je poslavljal od zemeljskega življenja.
Romarska pot
Na Kalobje vodi romarska pot, na katero se radi odpravijo romarji od vsepovsod. Največji shod romarjev je vsako leto za praznik Marijinega imena, 12. septembra, oziroma na prvo nedeljo po tem prazniku, ki jo domačini imenujejo kar kalobška nedelja. Leta 2015 so se župljani zbrali ob praznovanju 250-letnice župnije Kalobje. Ob tej priložnosti so izdali knjigo, v kateri je natančno popisana zgodovina župnije.
Preberite še:
Skrivnostni samostani, ki “visijo” z neba
Preberite še:
10 otroških imen z močnim sporočilom
Preberite še:
7 navad ljudi, ki globoko ljubijo
