Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Ali veste, kje so prvič na Slovenskem brali šmarnice?

WEB 3 KALOBJE
SAŠKA T. OCVIRK | ALETEIA
Deli

V cerkvi Marijinega imena na Kalobju so bile leta 1855 brane prve šmarnice. To pobožnost je vpeljal duhovnik Jožef Virk, ki je napisal tudi veliko cerkvenih pesmi. Kalobje je še danes obiskana romarska pot, mnogim pa je znano zlasti po Kalobškem rokopisu iz 17. stoletja

Cerkev Marijinega imena stoji na vrhu hriba v naselju Kalobje in je vidna s ceste, ki vodi iz Celja v Rogaško Slatino, na desni strani za starim gradom na Rifniku. Cerkev je grajena v renesančnem slogu in je obdana z obzidjem.

Razgibana preteklost

Župnijska skupnost, ki se je oblikovala ob cerkvi Marijinega imena na Kalobju, ima za seboj bogato preteklost. Najprej je spadala v območje oglejskega patriarhata, nato v goriško nadškofijo. V tem času je bila ustanovljena župnija Kalobje, ki je kmalu po ustanovitvi prešla pod lavantinsko škofijo. Po prenosu škofijskega sedeža v Maribor je bila župnija del te škofije. Leta 2006, ko je bila ustanovljena škofija Celje, pa je Kalobje postalo del slednje.

Legenda o lovcu

Začetek gradnje cerkve Marijinega imena je povezan z legendo. Na kraju, kjer danes stoji cerkev, je stalo znamenje križa. Tja je nekoč prišel lovec, ki je ves dan zasledoval divjad, vendar ni ničesar ujel. Zaradi tega je bil hudo jezen in je ustrelil v križ. Pri priči se mu je prikazal hudobec in ga začel mučiti. Lovec se je spomnil na Marijo in jo prosil za pomoč. Hudobec je izginil, lovec pa je šel k spovedi in za pokoro na Kalobju sezidal cerkev.

Župnijska cerkev

V 16. stoletju sta bili na Kalobju kar dve cerkvi. Večja Marijina cerkev je bila zgrajena leta 1579 in posvečena leta 1621. Leta 1765 je bila ustanovljena župnija. Župniki in farani so za svojo cerkev vedno lepo skrbeli, tako je bila cerkev Marijinega imena na Kalobju večkrat prenovljena.

WEB 2 KALOBJE
SAŠKA T. OCVIRK

Podružnica

Cerkev sv. Filipa in Jakoba je podružnična cerkev. Ta stoji v Dolini sv. Jakoba na razpotju cest, od katerih ena vodi na Kalobje, druga v Šentrupert.

Kalobški rokopis

Zelo znan je tamkajšnji Kalobški rokopis iz 17. stoletja. V njem najdemo slovenske pesmi z versko vsebino, ki so bile takrat znane in razširjene, zapisane pa so tudi molitve za vse nedelje v letu ter za velike praznike.

Duhovnik Jožef Virk

Skozi zgodovino se je v kalobški župniji zvrstilo veliko duhovnikov. Eden pomembnejših je bil Jožef Virk, ki je na Kalobju služboval med letoma 1850 in 1861. Po mašniškem posvečenju je bil kaplan po raznih župnijah, med drugim tudi v Vuzenici, kjer je deloval Anton Martin Slomšek, s katerim je bil vseskozi tesno povezan. Za poezijo pa je Virka navdušil Matija Čop, ki je bil njegov profesor.

Začetek šmarnic

Virkovo pomembnejše delo je bilo uvajanje šmarnične pobožnosti. Tako je bila na njegovo pobudo prav župnija Kalobje prva župnija v slovenskem prostoru, ki je šmarnično pobožnost prvič obhajala leta 1855.

WEB 2 KALOBJE
SAŠKA T. OCVIRK | ALETEIA
Mladi pri šmarnicah v Kalobju.

Marijine pesmi

Jožef Virk je ustvarjal preproste, ljudsko spevne pesmi, ki so med ljudmi poznane in priljubljene še danes. Največ pesmi je namenil Mariji, zato so ga mnogi imenovali Marijin pesnik. Najbolj znana Marijina pesem, ki jo je napisal leta 1861, je gotovo Spet kliče nas venčani maj. Njegova pa je tudi pesem Veš, o Marija – z zadnjo kitico se je poslavljal od zemeljskega življenja.

Romarska pot

Na Kalobje vodi romarska pot, na katero se radi odpravijo romarji od vsepovsod. Največji shod romarjev je vsako leto za praznik Marijinega imena, 12. septembra, oziroma na prvo nedeljo po tem prazniku, ki jo domačini imenujejo kar kalobška nedelja. Leta 2015 so se župljani zbrali ob praznovanju 250-letnice župnije Kalobje. Ob tej priložnosti so izdali knjigo, v kateri je natančno popisana zgodovina župnije.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.