Prvi petek in prva sobota sta predvsem priložnost za češčenje presvetega Jezusovega Srca in brezmadežnega Marijinega Srca
Vprašanje bralca:
Zadnje čase je več slišati o maši na prve petke in prve sobote v mesecu, ki se jih udeležujejo nekateri farani. V župniji še nisem utegnil slišati razlage o prvih petkih in sobotah. Od kod izvirata ti dve pobožnosti in kaj naj pomenita verniku danes? Kdaj se je priporočeno udeležiti teh pobožnosti?
Janez
Preberite še:
Težave s spovedjo? 10 nasvetov, da bo lažja in boljša
Odgovarja: Peter Štumf, murskosoboški škof
Pri pobožnostih na prvi petek in prvo soboto ne gre zgolj za obisk svete maše, ampak za češčenje oz. pobožnost do presvetega Jezusovega Srca in brezmadežnega Marijinega Srca, ki obsega tudi obisk sv. maše. Jezusovo srce je srce Boga in človeka, Marijino pa srce človeka. Jezusovemu srcu priznavamo božansko čast, Marijinemu pa svetniško, vendar v najvišji možni časti, ki gre samo nebeški Materi Mariji, saj je Marijino srce, čeprav človeško, kraj njene privolitve, da postane Božja Mati, in je prostor ljubezni do Sina Jezusa.
Preberite še:
Blagoslov z onkološkega oddelka: novomašnik obhajal svoje prvo bogoslužje
Jezusovo in Marijino srce sta omenjena že v Svetem pismu. Apostol Janez je pri zadnji večerji slonel na Jezusovem srcu (prim. Jn 13,25) in vojak je pri križanju prebodel Jezusovo srce (prim. Jn 19,34). Marijino srce pa evangelist Luka dvakrat omenja v svojem evangeliju (prim. Lk 2,19 in 51).
Razvoj češčenja Jezusovega srca in pomen tega češčenja je popisal papež Pij XII. v Okrožnici o češčenju presvetega Srca Jezusovega. Razvoj češčenja Marijinega srca pa je v knjigi Čudovito Srce Božje Matere popisal sv. Janez Eudes. Omembe vredna sta tudi sestavka dr. Antona Strleta (1915–2003) o prazniku Jezusovega in Marijinega Srca, ki sta objavljena v drugi knjigi Leto svetnikov. Zelo koristne za duhovno poglabljanje so tudi knjižice, ki jih je o češčenju svetih Src pripravil nekdanji stiški opat, p. dr. Anton Nadrah.
Preberite še:
Svetnica, ki se je pretvarjala, da je moški
Sv. Marjeta Marija Alakok je v svojih videnjih prejela 12 obljub Jezusovega srca za tiste, ki ga bodo častili:
1. Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
2. Naklonil bom mir njihovim družinam.
3. Tolažil jih bom v trpljenju.
4. Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri; tisti, ki bodo meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
5. Dal jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
Preberite še:
Kaj pomeni Božji blagoslov?
6. Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
7. Mlačni bodo postali goreči.
8. Goreči bodo hitro dospeli do velike popolnosti.
9. Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo izpostavili in častili podobo mojega presvetega Srca; znova bom zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
Preberite še:
Če vas zamika, da bi grešili, zmolite tole molitev
10. Tistim, ki delajo za rešitev duš in prisrčno častijo moje Srce, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to češčenje širili med ljudmi.
11. Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
12. Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov pobožno prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja in srečno smrt; ne bodo umrli v nemilosti in brez zakramentov; moje Božje srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
Preberite še:
Zakaj nas molitev uspava?
Sestra Lucija iz Fatime je leta 1925 od nebeške Matere Marije prejela naslednje sporočilo: “Vsem, ki se bodo na prvo soboto pet zaporednih mesecev spovedali in prejeli sveto obhajilo, molili en del rožnega venca in mi petnajst minut delali družbo s premišljevanjem skrivnosti rožnega venca z namenom, da bi mi zadoščevali, bom pomagala ob smrtni uri z vsemi milostmi, ki so potrebne za njihovo zveličanje.”
Papeži so večkrat naštete obljube potrdili za verodostojne, pobožni verniki pa so se jih trudili izpolnjevati; najprej iz ljubezni do Boga, da bi mu zadoščevali za grehe, in iz ljubezni do bližnjega, da bi molili za njihovo in svoje spreobrnjenje.
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 21.
Preberite še:
Bernardinec, ki je rešil življenje malega dečka
Preberite še:
Se lahko ljubezen v paru znova rodi?
Preberite še:
“Nobena teološka debata ne odtehta spoznanj, ki ti jih prinese materinstvo”