Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

“Šele zdaj vidim, da otroci zahtevajo zelo malo, varnost in ljubezen”

NUŠA DERENDA
OSEBNI ARHIV
Deli

Ženska ženski – žena, mama in pevka Nuša Derenda

Pevsko nadarjenost je Nuša Derenda pokazala že v zgodnjem otroštvu. Pela je v zborih, nastopala kot solistka, učila se je tudi igranja na harmoniko. Lepi spomini jo gotovo vežejo tudi na srednješolsko obdobje, saj je takrat spoznala svojega moža. Čeprav je že delala v vrtcu in hkrati obiskovala študij ob delu, jo je bolj prevzela glasba, ki se ji je popolnoma posvetila – najprej je prepevala skupaj z glasbenimi zasedbami, nato pa stopila na samostojno glasbeno pot, po kateri stopa že 21. leto.

V svoji bogati glasbeni karieri je pevka nastopila na številnih festivalih in prireditvah. “A čeprav na glasbenem področju ves čas žanjem lepe uspehe, mi največ pomenijo sinova Matevž in Gašper ter soprog Frenk. Brez družine bi bili tudi največji uspehi nesmiselni,” je prepričana.

1. Kakšen je za vas idealen začetek dneva? Se kdaj zgodi?
Ja, kar pogosto! Ko lahko v miru in brez stresa zjutraj še malo poležim, nato si naredim toplo limonado, pojem zajtrk in spijem kavico …

Sicer so pa moji začetki dneva zelo različni. Čisto odvisno od tega, kdaj pridem domov in kakšne načrte ter obveznosti imam v dnevu, ki me čaka.

2. Ko se zjutraj pogledate v ogledalo, si rečete …?
“No, Nuša, danes je nov dan, pa pojdiva novim izzivom in dogodivščinam naproti!”

3. Biti urejena je za vas pomembno, ker …?
… se, ko se uredim, počutim bolje, bolj samozavestno in zadovoljno.

NUŠA DERENDA
OSEBNI ARHIV

4. Materinstvo je najlepša vloga, ker …?
Zame je materinstvo – podariti življenje – smisel! To je naravni ciklus in nikoli nisem razmišljala drugače, kot da bom imela otroke. Seveda to ni vedno samoumevno, zato sem hvaležna za to, da sem lahko mama. Če Matevža in Gašperja ne bi bilo, bi bil del mene prazen.

Oba sinova sem rodila, še preden sem dobila priložnost in začela samostojno pevsko pot. Ni bilo najlažje, ko sta bila majhna, jaz pa sem imela ogromno nastopov, raznih dogodkov, obveznosti … Vedno je nek občutek, da se jima ne posvečaš dovolj.

Pa sta vendarle odrasla v super fanta, ki nista bila nikoli “razvajena”. Odraščala sta v majhnem kraju, igrala sta se na travi, na domačem igrišču in vedno bila  zadovoljna z majhnimi pozornostmi. Šele zdaj vidim, da nisva delala nič narobe in da v osnovi otroci zahtevajo zelo malo, varnost in ljubezen.

5. Kako z možem ohranjata iskrico v zakonu in zakaj vam je to pomembno?
Za to iskrico se je seveda potrebno truditi. Ni vedno  vse “z rožicami postlano”, je pa več plusov kot minusov, več dobrega kot slabega (verzi iz moje nove skladbe Sto in ena 🙂 ).

V bistvu je v dolgotrajni zvezi ogromno učenja eden od drugega, s tem rastemo tudi sami, treba se je veliko pogovarjati, usklajevati, odpuščati in imeti še vedno podoben pogled na prihodnost. Žal je vse manj ljudi pripravljenih na to, ko vstopajo v partnersko ali zakonsko zvezo.

Najbolj pa je pomemben občutek, da si še vedno ljubljen.

6. Samostojna glasbena pot zahteva veliko poguma, vztrajnosti in predvsem dela. Kaj je tisto, kar vam glasba daje, da vztrajate na tej poti, ki gotovo ni lahka?
Vedno sem čutila, da je glasba moje poslanstvo. V njej najdem zadovoljstvo, veselje, tolažbo … zelo pogosto tudi potrditev, da sem se pravilno odločila. Zagotovo drži, da je za tako pot potrebno veliko poguma, vztrajnosti in dela. A zavedam se, da brez ljudi, ki so mi prihajali v življenju naproti in verjeli vame, ne bi šlo. Seveda ima tukaj posebno mesto moj mož, s katerim skupaj plujeva že več kot 30 let (prihodnje leto bova praznovala 25 let zakona).

Če si nekaj zares globoko želiš, se ti to uresniči, vendar moraš biti potrpežljiv in res iskren sam do sebe in do drugih. Ne maram preračunljivosti in “uspeti za vsako ceno”, pri tem pa rušiti odnose in spoštovanje do soljudi.

7. Preizkušnja, za katero ste v življenju najbolj hvaležni in kaj ste se iz nje naučili?
Pred približno sedmimi leti so me glasilke malce pustile na cedilu. Ugotovila sem, da to ni prišlo iznenada. Vedno sem bila pripravljena zelo garati, ogromno nastopov odpeti tudi takrat, ko to ni bilo najbolj nujno, zato sem preprosto pregorela.

Res je, kot pravijo: “Če si ne znaš sam izboriti kakšnega trenutka zase in včasih reči tudi NE, te bo telo opozorilo na to in ti dalo misliti!”

Ja, tudi jaz sem potrebovala “lekcijo”. In hvaležna sem zanjo.

8. Misel, ki vas spravi pokonci, ko ste slabe volje?
Za dežjem vedno posije sonce. 🙂

9. S čim, kje in kako se duhovno napolnite?
Takrat, ko imam nekaj trenutkov zase. Lahko je to doma pred televizorjem, v postelji, s knjigo v roki, v savni, na jogi, v naravi, pa tudi v cerkvi. Vanjo najraje stopim in v njej posedim, ko je prazna …

10. Biti ženska je lepo, ker …?
… se zavedam, kako močne in edinstvene smo.

 

Ženska ženski

Je biti ženska danes težko ali lepo? Ali celo oboje? Pride trenutek, ko se znajdemo pred izzivom, ko ne vemo, kako bi se odzvale, kaj bi storile, kako bi šle naprej. Pride trenutek, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, in vse, kar potrebujemo, je nekaj spodbudnih misli, pa ne vemo, kje bi jih poiskale.


Takrat nam še kako prav pride koristen nasvet, podobna izkušnja, ki nam da motivacijo ali pa zgolj idejo, kako lahko rešimo zagato, v kateri smo se znašle. In ni ga boljšega nasveta, kot ga lahko da ženska ženski, mama mami, podjetnica podjetnici …


10 vprašanj in odgovorov. 10 izkušenj, misli, nasvetov. Da bo biti ženska še lepše.

Še več zgodb iz rubrike Ženska ženski pa najdete tukaj.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.