Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Mamin blog pred začetkom počitnic

ODPOCZYNEK
Jordan Bauer/Unsplash | CC0
Deli

Vsak začetek počitnic je skok v neznano

Dodobra smo že zakorakali v junij in do konca šolskega leta nas čakata le še dobra dva tedna. Starši poletne počitnice verjetno pričakujemo z mešanimi občutki.

Na prvem mestu je zagotovo olajšanje

Po napornem juniju, ko se v šoli in na obšolskih dejavnostih vrstijo zaključne prireditve, predstave, nastopi in drugi dogodki, bo malce počasnejši tempo vsem ustrezal. Naši šolarji, ki so vse leto nosili v šolo (pre)težke torbe, se že v rosnih letih vznemirjali zaradi ocen, ter bili kar precej obremenjeni z domačimi nalogami, učenjem, seminarji in preostalim, si počitnice več kot zaslužijo.

Prav tako tudi mi, njihovi starši, ki smo marsikatero uro presedeli z njimi ob razlaganju nerazumljene snovi, pri izpraševanju pred testi ter pomagali pri vadenju inštrumentov, jih razvažali na krožke in aktivnosti, v koledarčke pa zraven vpisovali še ostalo, kar prineseta šola in vrtec: rojstnodnevne zabave, roditeljske sestanke … Prav zares, počitnice potrebujemo vsi, ne le otroci, čeprav oni seveda najbolj.

HOLIDAYS
Shutterstock-oneinchpunch

10 tednov – logistični in finančni zalogaj

A po drugi strani me pred začetkom počitnic vedno tudi malce stiska v trebuhu. Priznati je treba, da je 10 tednov kar dolga doba. Za starše, ki tudi v najboljših službah nimajo in ne morejo imeti toliko dopusta kot naši otroci, so šolske počitnice lahko tudi precejšen logističen ter ne nazadnje finančen zalogaj.

Otrok v nižjih razredih se ne da še pustiti polovice dneva samih doma, še zlasti če je otrok več (in je torej možnosti, da se v času odsotnosti staršev skregajo, stepejo ali naredijo kakšno neumnost, toliko več). Vsi nimajo na razpolago babic in dedkov, ki bi zmogli ali hoteli čez počitnice odpreti “varstvo vnukov”.

Res je na voljo veliko počitniških dejavnosti, ki jih organizirajo različne organizacije, a vse to tudi precej stane. Nič čudnega torej, da so šolske počitnice pri starših povezane tudi s skrbmi, kje in kako otroke pustiti, komu jih zaupati v varstvo, kako zapolniti njihove dneve, da jih bodo preživeli smiselno, konstruktivno in lepo.

Odpreti vrata počitniškemu ritmu

Zame vsak začetek počitnic na nek način pomeni skok v neznano. Čeprav je rutina šolskega leta in šolskega koledarja naporna, pa mi po drugi strani vseeno nudi neko varnost in strukturo, ki je počitniški dnevi pač nimajo.

Tedni, ki jih preživimo vsi skupaj na dopustu, so nekaj najlepšega in zame tudi najbolj smiselnega, ker smo skupaj in lahko uživamo v lepotah narave. Otroci so že toliko večji, da se da malce tudi improvizirati, ne omejujejo nas več stroge ure otroškega počitka ali obrokov, ki bi morali biti skuhani na mizi ob točno določenem času v dnevu.

A priznam, da so dnevi, ko smo ves čas skupaj, na nek način tudi naporni. Otroci so pač otroci in ne razumejo koncepta “počivati in nič delati”. Poležavanje in branje kupov knjig torej odpade, čeprav take počitnice takoj podpišem.

REST
Shutterstock-Peera_stockfoto

V resnici pa se otroci tudi med počitnicami velikokrat na dan sprejo, na urniku je stalno prerekanje, užaljen jok, utrujeno trmarjenje in zavijanje z očmi ter polemike okrog tega, kaj bi kdo od njih v določenem trenutku najraje počel. Kako ustreči vsem, čeprav so njihove želje povsem različne, te enačbe pač ne more rešiti niti najbolj nadarjen matematični um.

Počitnice in velika pričakovanja ne gredo skupaj

Sama vem, da bom v počitniških dneh potrebovala ogromno notranjega miru. Kako in kdaj bom zase vsak dan našla nekaj minut za tišino in zbranost, se bom pač morala odločiti sama. Pa tudi potrpežljivosti, za kar se že zdaj obračam na Svetega Duha s prošnjo, da me obilno obdari z njo.

Morda je še najpomembnejša odločitev, ki jo bom sprejela, ta, da počitniških dni ne bom obremenila s svojimi prevelikimi pričakovanji. Že zdaj vem, da bodo tako trenutki sitnobe (na moji strani in strani otrok) in nesoglasij kot tudi trenutki, ko se bo vse poravnalo tako, da bom od očaranosti nad trenutkom samo zavzdihnila. Morda bo slednjih na sporedu manj, a s tem ni popolnoma nič narobe. Jih bomo zato znali toliko bolj ceniti.

 

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.