Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Navdušeno začnite svoj dan, naročite se na Aleteijine e-novice.
Naroči me!

Aleteia

“Dragi papež Frančišek, rak me je pozdravil v duši”

CARLOTTA NOBILE
Deli

Ali lahko postanemo svetniki v nekaj mesecih? Carlotta, perspektivna in uspešna italijanska violinistka, je v bolezni našla smisel in vero ter križ objela z veseljem

Bila je cvetna nedelja leta 2013. Papež Frančišek je govoril zbranim na trgu pred Baziliko svetega Petra ob Svetovnem dnevu mladih: “Ne sramujte se križa, pravzaprav, objemite ga, saj ste razumeli, da v darovanju sebe in v tem, da izstopimo iz nas samih, pridobimo resnično veselje in da je On premagal hudo z Božjo ljubeznijo.”

Vse je dobilo smisel

Carlotta, ki se je borila z agresivno obliko raka, je papežev govor na televiziji spremljala od doma. Slišala je besede papeža Frančiška in v tistem trenutku je vse dobilo svoj smisel: bolezen, bolečina in življenje, ki je bilo pri njenih 22 letih z rakom že zaznamovano z besedo “konec”.

Živela je za umetnost

Mlada in zelo nadarjena violinistka je bila polna energije, ustvarjalna in aktivna na več področjih umetnosti. Poleg violine, za katero je po diplomi opravila še vrsto specializacij širom po svetu, je študirala še umetnostno zgodovino na univerzah La Sapienza in Luiss v Rimu, na univerzi v Cambridgu in na Sotheby’s Institute v New Yorku.

Napisala in izdala je tudi dve knjigi in kljub mladosti bila imenovana za umetniško direktorico akademije sv. Sofije v Beneventu, od koder je doma.

Življenje je kot reka, ki teče …

Do prelomnega trenutka diagnoze je Carlotta skozi življenje tekla. “Sem kot reka – je zapisala leta 2007 – ki, da bi prispela do morja, izbira vedno najzahtevnejšo, najdaljšo pot. Najtežjo. Morda zato, ker globoko v sebi verjamem, da je zmagati z lahkoto kakor izgubiti. In izgubiti pred nemogočim je, kakor da bi zmagala. Samo zaradi dejstva, da sem poskusila. Vse moje življenje je bilo tako. Izziv. Challenge. In mislim, da bo vedno tako.”

Rak in potem?

Ko se je Carlotta seznanila z diagnozo, se je tudi z boleznijo soočila kot z izzivom, ki ga je treba premagati. Rak je nikakor ni ustavil: aprila 2012 je odprla svoj blog z naslovom Rak in potem, na kateri je objavljala svoje misli in razmišljanja in jih delila z mnogimi drugimi, ki doživljajo isti boj in katerim je nudila podporo in moralno pomoč.

Tako je ta spletna skupnost postala njena druga družina. Tam je marca 2013 sporočila “neverjetno stvar”, ki se ji je zgodila. Med zdravljenjem v bolnišnici v Milanu je ob novici o novih metastazah v možganih, poleg tistih na pljučih in jetrih, za kratek čas izgubila zavest in se znašla v komi.

Postala sem popolnoma drug človek

“Ko sem odprla oči, sem bila popolnoma drug človek,” je pripovedovala z veseljem in navdušenjem. “Našla sem vero in se prepustila, saj je bil križ tega težkega raka zame neverjetna priložnost za rast, kljub temu da vsi mi, oboleli za rakom, vemo, kako težko je z njim sobivati. (…) Način, kako jaz živim to bolezen (prav v trenutku, ko se do mene kaže v vsej njegovi agresivnosti), mi prinaša radost in edinstveno zaupanje … In vse to zahvaljujoč veri in našemu izjemnemu papežu Frančišku (…), ki pravi, da morajo mladi nositi križ z veseljem.”

O svojem boju je pisala papežu in izmenjala sta si nekaj globokih besed vere ter si obljubila vzajemno molitev.

Konec, ki ga ni

Zadnje tedne svojega polnega življenja je preživela doma, med svojimi dragimi: starši, bratom, zaročencem in prijatelji. Vsi, ki so ji bili blizu, so postali priče njenemu neverjetnemu zaupanju in zavestni ter brezpogojni prepustitvi Bogu, ki se je udejanjila v neprestani molitvi očenaša: “… daj nam danes naš vsakdanji kruh … reši nas hudega. Amen.”

Ko so se solze njenih dragih zaradi izgube posušile, so skupaj z njenim spovednikom postali prvi pričevalci njene svetosti.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie.

Tags:
rak
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.