Zdi se kot pravljica ali morda zaplet iz romana Charlesa Dickensa. A ta zgodba je resnična.
Vse skupaj se je začelo, ko so uradniki, ki spremljajo nadzorne kamere v mestu Moche v Peruju, na njih opazili dvanajstletnega Víctorja Martína Angula Cordóvo. Ulična kamera je ujela šestošolca, ki je sede ali leže pod ulično svetilko delal domačo nalogo.
Preberite še:
5 stvari, ki se jih lahko naučimo od najsrečnejših ljudi na svetu
Brez elektrike in denarja
Posnetke in zgodbo so kmalu objavili v medijih in na družabnih omrežjih. Na spletnem portalu Perfil so zapisali, da Víctorjeva družina nima elektrike in da se deček tako zavzeto uči, ker želi postati policist, ki se bo boril proti korupciji, tatovom in drogam.
Po poročanju Perfila elektrike niso imeli zato, ker niso imeli denarja, da bi plačali račune zanjo, predvsem pa zato, ker niso imeli dokumentacije, da bi dokazali lastništvo svojega doma, kar je bil pogoj za napeljavo elektrike.
Prvi, ki je prišel dečku na pomoč, je bil župan mesta, Arturo Fernández Bazán, ki je Víctorju prinesel paket šolskih potrebščin, družini pa pomagal pri pridobitvi dokumentacije o lastništvu posesti in pri napeljavi elektrike.
Preberite še:
Svet novodobnega suženjstva ‒ zgodbe iz Slovenije
Milijonar s posluhom za stisko ljudi
To je bil velik korak naprej – a le prvi, saj je takrat na sceno stopil Yaqoob Yusuf Ahmed Mubarak, enaintridesetletni milijonar iz Bahraina, ki mu v otroštvu ni manjkalo denarja, ampak ljubezni. Nekateri njegovi prijatelji iz otroštva so že v mladosti umrli zaradi drog ali kriminala, on pa je trpel za depresijo.
Boleča preteklost je Mubaraka obdarila s sočutjem in željo, da bi drugim pomagal, zato ga je Víctorjeva odločenost za študij in njegova odgovornost sredi revščine ganila. V intervjuju je povedal, da sam v enakih okoliščinah nikakor ne bi imel motivacije za učenje. Tako je Mubarak s svojega malega otoka v Perzijskem zalivu odpotoval v Moche v Peruju, da bi osebno spoznal dečka.
Fotografije snidenja kažejo, da je poslovnež iz Bahraina objel dečka, se slikal z njegovo družino in na tleh skupaj z njim bral knjige, tako kot jih je deček bral, ko so ga ujele nadzorne kamere.
Preberite še:
Brezdomec pomagal neznanki v stiski in nato doživel presenečenje
Pomoč Víctorjevi družini in širši skupnosti
Mubaraka je pretresla revščina, v kateri so živeli Víctor in njegovi vrstniki. Odločil se je, da bo skromni dom, v katerem je živel Víctor, dogradil v enonadstropno hišo, njegovi materi pomagal pri odprtju malega podjetja in dečku podaril dva tisoč dolarjev. Víctor je povedal, da ima mnogo sošolcev, ki živijo v podobnih razmerah kot on, zato je Mubarak obljubil, da bo prenovil in razširil šolo, v katero hodi Víctor. Med drugim bo šolo opremil s sodobno računalniško učilnico. V zameno Mubarak želi le eno: da bi Víctor ostal skromen in izjemen deček, ki ljubi svojo mamo in se pridno uči.
Mubarak ima menda zaradi birokratskih ovir perujske vlade nekaj težav pri donacijah šoli. Upajmo, da bodo te ovire kmalu premagane in se bo ta pravljica lahko nadaljevala.
Prispevek je nastal po članku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.
Preberite še:
Življenje s slepoto: “Čeprav ne vidim, sem še vedno lahko koristen sebi, družini in družbi”
Preberite še:
Kako v sedmih korakih povabiti na zmenek
Preberite še:
Kako mirno shajati z moževo bivšo
