Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Začnite svoj dan z dobrim, lepim in resničnim. Naročite se na Aleteijine e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Uspešen poslovnež je zapustil vse in odšel v starodaven gorski samostan

CUSCO
Shutterstock | Lautaro Federico
Deli

Srečo je našel v benediktinskem samostanu v Španiji, ne pa v razkošju in bogastvu

V skupnost benediktinskih menihov v Montserratu v Španiji kar štiri leta ni vstopil noben nov menih. Pred časom pa se jim je pridružil nenavaden novinec: David Valls, 57-letni nekdanji poslovnež, ki je dolga leta delal za multinacionalno naftno družbo.

“Bil sem bogat, živel sem razkošno, a nisem bil srečen,” pripoveduje Valls v intervjuju za El Mundo. Zato se je odločil, da bo zapustil svoje imetje in odšel v samostan, kjer se bo posvetil molitvenemu življenju, čistosti, pokorščini in uboštvu po redovnih pravilih svetega Benedikta. “Zdaj sem srečen,” pravi in nadaljuje: “Denar in moč sta me vse pogosteje puščala nezadovoljnega. Padel sem v krizo, ki pa ni bila kriza srednjih let, ampak kriza vrednot.”

Bog mu je pokazal pot

V tistem težavnem obdobju mi je nekdo predlagal, da bi bilo dobro, da bi si vzel nekaj časa zase. Odločil sem se, da bom odšel na duhovne vaje v Montserrat. Montserrat je gorovje na severovzhodu Španije, v bližini Barcelone. Tam domujeta benediktinska opatija in pomembno romarsko svetišče, posvečeno Mariji, čigar začetki segajo tisoč let nazaj. In prav v tem brezčasnem duhovnem središču je Bog Vallsu pokazal, po kateri poti naj nadaljuje. “To se ni zgodilo nenadoma, v enem dnevu, ampak je bil proces,” razloži Valls.

V svetu, kjer se poveličuje denar, slavo, potovanja, spolnost in razkošje, je to, da zapustiš vse in greš živet v samostan, milo rečeno neobičajno. Toda seme te radikalne odločitve je bilo posejano že v Vallsovem otroštvu.

Sebičnost ne osrečuje

Rodil se je v katoliški družini v Barceloni, v senci Montserrata. Bil je vzgojen v veri, a se je od nje oddaljil. “Živel sem z več ženskami, z eno sem bil celo pet let civilno poročen, a sem bil popoln sebičnež. Moja skrajna sebičnost se je kazala v tem, da sem mislil, da gre za iskrenost, če ženskam povem, da z njimi ne želim imeti otrok. Bil sem agresiven vodja, rad sem imel denar. Živel sem razkošno življenje.”

Danes Valls na svojo preteklost ni ponosen. Življenje, v katerem se vse vrti le okrog zadovoljevanja sebičnih želja, ni le nezadovoljujoče, ampak tudi škodljivo za vse, ki tako živijo, in za vse, ki so s temi ljudmi v stiku. “Ko ugotoviš, da ljudje okrog tebe niso srečni in da si jih prizadel, nimaš druge možnosti, kot da prenehaš s takim načinom življenja.”

Resnična sreča je v Bogu

Vallsa sta proces duhovnega spreobrnjenja in odkrivanje njegove poklicanosti navdihnila, da je pustil službo v Madridu in vstopil v postulat, nato pa v noviciat v samostanu na Montserratu. Kar deset let je potreboval za očiščevanje, molitev in razločevanje. Na letošnjo binkoštno nedeljo pa je izrekel svoje zaobljube in prevzel novo redovno ime, Pavel. Zavezal se je, da bo živel kot menih do svoje smrti, saj je, kot pravi, to vse, kar si želi in kar ga resnično osrečuje.

 

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Urška Vintar.

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.