Danes obhajamo praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi. Na ta dan še posebej obujamo vero, da je Jezus pri vsaki maši resnično prisoten s svojima telesom in krvjo. To je središče krščanske vereSveto Rešnje Telo in Kri je praznik, posvečen čaščenju Najsvetejšega in evharistije. Domače ime za ta praznik je telovo. Praznik nima stalnega datuma, saj je določen glede na praznovanje velike noči. Obhajamo ga na prvi četrtek po nedelji Svete Trojice.
Izraz evharistija prihaja iz grške besede in pomeni zahvaljevati se. Evharistija je najpomembnejši zakrament zato, ker je v njej navzoč Kristus sam, kot živa oseba.
Preberite še:
Evharistični čudež: sveta hostija je po nekaj dneh zakrvavela
Od kdaj obhajamo ta praznik?
Za ustanovitev praznika ima največ zaslug sveta Julija Lieška, ki je imela videnja, v katerih ji je Bog naročil, da je treba ustanoviti ta praznik. Po Julijini smrti je njeno delo nadaljevala blažena Eva Lieška. Leta 1264 je papež Urban IV. uradno razglasil praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi.
Trans-sub- … kaj?
Jezus ni rekel: “To je znamenje mojega telesa,” temveč je rekel: “To je moje telo!” Tako se je dobesedno dal v hrano in pri vsaki sveti maši smo zato na poseben način povezani z njim. Čeprav vidimo in okušamo kruh, pa je posvečena hostija v resnici Jezus sam. Bistvo ali substanca kruha se je namreč spremenila (transformirala) vanj. Tej spremembi pravimo transsubstanciacija, trenutek, ko se to zgodi, pa imenujemo spremenjenje.
Preberite še:
7 razlogov, zakaj je maša kul
Da, Jezus je v hostiji resnično navzoč!
Za zakrament evharistije so se v zgodovini Cerkve izoblikovali različni vidiki in imena. Jezus je pri zadnji večerji z učenci, pri kateri je kruh spremenil v svoje telo ter vino v svojo kri, postavil zakrament evharistije. Njegovo obhajanje je od začetkov krščanstva razpoznavno znamenje kristjanov. Postavitve zakramenta evharistije se spominjamo pri vsaki maši, posebej tedaj, ko duhovnik izreka posvetilne besede nad kruhom in vinom.
Kaj je monštranca in kaj Najsvetejše?
Posvečene hostije se hrani v ciboriju (pokrita, kelihu podobna posoda), eno hostijo pa v monštranci. Monštrance so umetniško izdelane, iz zlata ali pozlačene, in imajo pogosto obliko sonca z žarki. Duhovniki monštranco izpostavljajo v češčenje za posebne priložnosti. Ob veliki noči in prazniku svetega Rešnjega Telesa in Krvi pa so v navadi procesije z monštranco, ki potekajo po cerkvah ali v bližnji okolici.
Preberite še:
Predmeti, ki se uporabljajo pri sveti maši. Jih prepoznate?
Bistvo današnjega praznika je torej češčenje posvečene hostije. Posvečena hostija kristjanom pomeni resnično Jezusovo navzočnost in nam zato predstavlja Najsvetejše.
Nekoč prepovedan praznik
Praznovanje svetega Rešnjega Telesa in Krvi je tradicionalno povezano s slovesno procesijo, ki je bila v Sloveniji v času Jugoslavije skoraj povsod prepovedana. Po večini krajev so tradicijo obnovili. Po mnogih deželah in tudi pri nas se je razvil bogat obred. V procesijah po poljih in travnikih se dvigajo prošnje za blagoslov pridelkov.
Za praznik svetega Rešnjega Telesa in Krvi po večini krajev postavijo začasne kapelice ali oltarje, mimo katerih poteka sprevod. Duhovnika z monštranco spremljajo verniki in s tem izrazijo zunanjo versko pripadnost. Procesija se ustavi pri štirih oltarjih, kjer prisluhnemo odlomkom iz evangelijev, nato pa sledi blagoslov z Najsvetejšim.
Pobožnosti, povezane z Najsvetejšim
V zvezi s praznovanjem svetega Rešnjega Telesa in Krvi so nastale mnoge pobožnosti: izpostavljanje in češčenje Najsvetejšega, blagoslov z Najsvetejšim, molitev in procesija kot izpovedovanje vere v resnično Kristusovo navzočnost v evharistiji.
Preberite še:
V stolnici Notre Dame so obhajali prvo bogoslužje po požaru
Preberite še:
4 stvari, ki nam jih presveto Srce Jezusovo sporoča brez besed
Preberite še:
Pretresljiv posnetek nigerijskih vojakov, ki na bojišču častijo Najsvetejše
