31. maja je v Chicagu v ZDA za uro in pol zastala glavna prometnica skozi mesto. Okoli tri tisoč ljudi se ni zbralo na političnem shodu ali na protestih, ampak za procesijo z naslovom Upanje za strte. Hodili so za nenavadnim kipom, ki se ga je prijel vzdevek Broken Mary ali Zlomljena Marija.
Pobudnik procesije je bil Kevin Matthews, znani radijski napovedovalec iz Chicaga, ki je kip leta 2010 rešil iz smetnjaka. Bil je prelomljen na pol in poškodovan. Kevin je dal kip znova sestaviti, a pustil praske in sledi poškodb: spominjale so ga na človeško zlomljenost. Tudi njegovo: dve leti prej je dobil diagnozo multiple skleroze.
Čeprav prej ni bil dejaven katoličan, je začel moliti rožni venec in doživel osebno spreobrnjenje. O svoji izkušnji je napisal knjigo in začel s kipom romati po cerkvah, zaporih, bolnišnicah. Posvetil se je širjenju molitve rožnega venca, pri kateri se mu lahko pridružijo prek njegove spletne strani The Broken Mary Project ali prek mobilne aplikacije. Zlomljena Marija najde pot k umirajočim, v družine s težkimi razmerami, kjerkoli je kdo, ki jo potrebuje. Kot je zapisal Matthews: “Vsi smo na nek način zlomljeni, a smo vsi tudi ljubljeni.”
Upanje za zlomljeno mesto
Kevin Matthews je Marijo želel pripeljati tudi na ulice Chicaga. Ko so podali vlogo za dogodek na mestni upravi, je uradnik pogledal naslov in dejal: “Res bi potrebovali nekaj upanja v našem mestu.” Chicago je namreč v tednu pred procesijo doživel enega najbolj krvavih koncev tedna: ustreljenih je bilo 52 ljudi, 10 jih je umrlo. Policija je zasegla kar 92 kosov strelnega orožja. V ZDA je orožje lahko dostopno, pravica do nošnje orožja je zapisana tudi v ustavi.
Na procesiji so sodelovali številni reševalci, policisti in gasilci. Kot je dejal p. Joshua Caswell, nihče od njih ne vidi več zlomljenosti. O procesiji je povedal: “Videl sem ljudi vseh barv kože in veroizpovedi … Videl sem fizično in duhovno zlomljene ljudi, ki so ta večer doživeli prenovljenje. Upam, da je to šele začetek za naše mesto, da imamo upanje v Boga, ki vse dela novo, in v nebeško Mati, ki nas ljubi.”
Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 68, številka 24.
