Sonce je na svoji poti doseglo vrh. Čeprav se astronomsko to zgodi že 21. junija, velja po starem izročilu ohranjeni kresni dan med ljudmi za najdaljši dan v letu. Spoznanje, da je sonce doseglo vrh svoje navidezne nebesne poti in da dan začenja spet pojemati, je nekdaj človeka vsako leto znova navdalo s strahom za obstoj. Menil je, da mora soncu pomagati ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno moč naj bi imel ogenj.
Moč sonca in ognja
Moč ognja naj ne bi pomagala samo soncu. Deležen jo je hotel biti tudi človek sam in njegova živina. Vera v božansko sonce odseva iz mnogih ljudskih pesmih. Ena bolj znanih je gotovo Sijaj, sijaj sončece.
Krésnik ali Kresník?
Božansko sonce je dobilo človeško podobo. Kresnik je bil eden izmed najpomembnejših bogov, ki so jih častili poganski Slovani. V izgovarjavi lahko uporabljamo obe različici – tako Krésnik kot Kresník.
Preberite še:
To so ostanki trdnjave, v kateri je bil obglavljen Janez Krstnik
Priljubljeni Janez
Krščanstvo je Kresnika izpodrivalo s sv. Janezom Krstnikom, zato je Kresnik izgubljal vedno več svojih bajeslovnih potez in mu je nazadnje ostalo samo še ime. Praznovanje kresa je zvečer pred 24. junijem, ko po krščanskem koledarju praznuje sv. Janez Krstnik.
Poganski Kresnik se je sčasoma povsem umaknil, ime svetega Janeza pa se je tako priljubilo, da je postalo (sicer tudi po zaslugi drugih svetih Janezov) najbolj razširjeno slovensko krstno ime. Še danes je Janez po pogostosti na drugem mestu, prehitel ga je le Franc.
Po hribih in gorah
Kres je velik zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar. Naložijo ga okoli visokega, okrašenega drevesa ali droga, ki je imenovan tudi kresni mlaj. Ta mlaj zgori z vsem okrasjem vred.
Kresovi gorijo največkrat po hribih in gorah, ker so bili po starem pripovedovanju bliže soncu. Stara šega je ostala, danes pa kresujejo tam tudi zato, da se ogenj lepo vidi daleč po okolici. Kraj, kjer kurijo kres, se imenuje kresišče.
Preberite še:
Kaj se bo zgodilo z Zemljo ob koncu sveta?