Prejmite Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naročite se tukaj!
Ostanite povezani! Naročite se na Aleteijine brezplačne e-novice!
Naroči me!

Aleteia

Kresovanje – starodaven običaj z močno simboliko

ST JOHN THE BAPTIST,BAPTIZES,JESUS
Deli

Kresovanje je edinstven običaj. Raznovrstnost njegovih šeg in navad je izredno bogata. Kresovi so nekoč napovedovali, kakšna bo letina, ponekod pa je celo veljalo, da se bo dekle, ki kres preskoči, še v tistem letu poročilo

Sonce je na svoji poti doseglo vrh. Čeprav se astronomsko to zgodi že 21. junija, velja po starem izročilu ohranjeni kresni dan med ljudmi za najdaljši dan v letu. Spoznanje, da je sonce doseglo vrh svoje navidezne nebesne poti in da dan začenja spet pojemati, je nekdaj človeka vsako leto znova navdalo s strahom za obstoj. Menil je, da mora soncu pomagati ohraniti moč in mu jo pomnožiti. Takšno moč naj bi imel ogenj.

Moč sonca in ognja

Moč ognja naj ne bi pomagala samo soncu. Deležen jo je hotel biti tudi človek sam in njegova živina. Vera v božansko sonce odseva iz mnogih ljudskih pesmih. Ena bolj znanih je gotovo Sijaj, sijaj sončece.

Krésnik ali Kresník?

Božansko sonce je dobilo človeško podobo. Kresnik je bil eden izmed najpomembnejših bogov, ki so jih častili poganski Slovani. V izgovarjavi lahko uporabljamo obe različici – tako Krésnik kot Kresník.

Preberite še: To so ostanki trdnjave, v kateri je bil obglavljen Janez Krstnik

Priljubljeni Janez

Krščanstvo je Kresnika izpodrivalo s sv. Janezom Krstnikom, zato je Kresnik izgubljal vedno več svojih bajeslovnih potez in mu je nazadnje ostalo samo še ime. Praznovanje kresa je zvečer pred 24. junijem, ko po krščanskem koledarju praznuje sv. Janez Krstnik.

Poganski Kresnik se je sčasoma povsem umaknil, ime svetega Janeza pa se je tako priljubilo, da je postalo (sicer tudi po zaslugi drugih svetih Janezov) najbolj razširjeno slovensko krstno ime. Še danes je Janez po pogostosti na drugem mestu, prehitel ga je le Franc.

Po hribih in gorah

Kres je velik zunanji ogenj iz drv, okleščenih vej ali slamnatih butar. Naložijo ga okoli visokega, okrašenega drevesa ali droga, ki je imenovan tudi kresni mlaj. Ta mlaj zgori z vsem okrasjem vred.

Kresovi gorijo največkrat po hribih in gorah, ker so bili po starem pripovedovanju bliže soncu. Stara šega je ostala, danes pa kresujejo tam tudi zato, da se ogenj lepo vidi daleč po okolici. Kraj, kjer kurijo kres, se imenuje kresišče.

Preberite še: Kaj se bo zgodilo z Zemljo ob koncu sveta?

FIRE
Marco Chiesa-(CC BY 2.0)

Preberite še: Veste, katere barve v sakralni umetnosti nekoč nikoli niso uporabili?

Zbiranje dračja in lesa

Zbiranje dračja in lesa je bilo sprva obredno dejanje. Prispevek je bil dolžnost – kdor ni dal ničesar, se je pregrešil. Marsikje je bilo določeno, koliko mora dati vsaka domačija, odvisno od tega, kako premožna je bila. Vse dračje so zvozili s konji do kresišča.

Kresovi napovejo, kakšna bo letina

Svojčas so goreli kresovi od kresnega večera pa vse do praznika sv. Petra in Pavla, ki je 29. junija. Kurili so jih v planinah, kamor so se družine z živino vred preselile čez poletje. Kres sv. Petra in Pavla je bil največji.

Kresovanje je povezano z različnimi pregovori in napovedmi. Na Vipavskem so tako stari možje po iskrah ugibali, kakšna bo letina. Če so bile iskre goste in so letele visoko, so menili, da bo dobra letina.

Preberite še: Molitev za domovino – preženimo brezbrižnost

Zabava in ples

Okoli kresa so ljudje prepevali in se zabavali. Pesem in vriskanje sta odmevala ob kresovih po vseh krajih, toda obredne kresne pesmi so se ohranile le še v Beli krajini. Od drugod poznamo le drobce. Ko je kres dogorel, je vsak odnesel nekaj pepela s seboj domov, češ da je blagoslovljen.

Dekleta, skočite čez kres!

Kresnice so imenovali mlada dekleta, oblečena v bela oblačila z venčki cvetja, ki so simbolizirali čistost. Pred kresovanjem so kresnice v spremstvu fanta, ki je igral na piščal, hodile po vaseh in na hiše obešale cvetne venčke. Nekoč je veljalo, da bo dekle, ki se ji skok čez kres posreči, dobila dobrega fanta, da se bo poročila ali celo da se bo poročila še v tistem letu.

 

Preberite še: Kapelice v slovenskih gorah: kam se odpraviti?

Preberite še: Osliček, ki si ga je Gospod izbral

Preberite še: Slovenska kuharska mojstrica: “Uspeh še ne pomeni sreče”

E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se tukaj.