Sveto Terezijo Deteta Jezusa najbolje poznamo po njeni “mali poti” svetosti, ki se ne osredinja na velika junaštva, temveč na preprosta, vsakdanja dejanja ljubezni. O tem obširno piše v avtobiografskem delu Povest duše, kjer razkriva”skrivnost”, kako doseči radost, srečo in mir, ki se mnogim izmed nas pogosto radi izmikajo.
Preberite še:
5 preprostih dejanj, ki jih lahko storite za svojo srečo
“Skrivna pot” do trajnega miru
V njenem življenju je bilo veliko trpljenja: že v zgodnjem otroštvu je izgubila mamo, kot dekle pa se je morala boriti z jetiko. Kljub temu je Terezija našla “skrivno pot”, ki jo je privedla do trajnega miru, s katerim je uspela svojo dušo obvarovati pred skrajnim obupom.
Takole je zapisala: “Če bi šibke in nepopolne duše kot je moja čutile to, kar čutim jaz, nobena ne bi obupala, preden bi dosegla vrh gore ljubezni, saj nas Jezus ne prosi za velika dejanja, temveč le za hvaležnost in vdanost.” V nadaljevanju pojasnjuje, kako ji tudi zavedanje vseh grehov, ki jih premore svet, ne bi moglo odvzeti dušnega miru.
Preberite še:
Moč, ki jo ima očesni stik
Tudi če bi imela na vesti vse zločine, ki jih lahko zagreši človek, čutim, da ne bi izgubila svojega zaupanja: s srcem, strtim od žalosti, bi se privila v naročje svojega Zveličarja. Vem, da ljubi izgubljenega sina, slišala sem njegove besede, ki jih je namenil Mariji Magdaleni, prešuštnici in Samarijanki. Nihče me ne more prestrašiti, kajti vem, da lahko zaupam v Njegovo usmiljenje in Njegovo ljubezen. In zavedam se, da bi vsa množica grehov v trenutku izginila, kot kapljica vode, ki kapne v žarečo peč.
“Blagor tistim, ki imajo posebno čast”
Terezija je trdno verovala, da je vdanost Bogu in hvaležnost za vse njegove darove pot do resničnega in trajnega miru, ki se nikoli ne konča: “Med učenci tega sveta je Bog deležen ravnodušnosti in nehvaležnosti, in celo med Njegovimi učenci se, žal, le malo src brez oklevanja vda neskončni nežnosti Njegove ljubezni. Blagor tistim, ki imajo posebno čast, da razumejo tudi najbolj skrite skrivnosti našega nebeškega Očeta.”
Ko se vas bo naslednjič lotil obup ob misli, da niste ustvarjeni za velika dejanja, se spomnite besed sv. Terezije Deteta Jezusa. V polnosti se vdajte Bogu in se mu zahvalite za vse darove, ki vam jih namenja.
Storite to in znašli se boste na poti k miru in radosti, ki se nikoli ne končata.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Slovenska svetnica, ki je bila najbogatejša ženska svojega časa
Preberite še:
Posebno spričevalo, ki je na spletu postalo prava uspešnica
Preberite še:
Druga stran rojevanja: lepotne vlogerke si delajo mejkap med popadki
