Peter, preprost ribič, je bil ljudstvu kot človek vedno blizu. Ker je bil po poklicu ribič, je razumljivo, da so si ga ribiči izbrali za svojega zavetnika. Imel je človeške slabosti, saj je svojega učitelja v času stiske kar trikrat zapored zatajil in se zavoljo tega nato bridko zjokal. Kristjani so ga že od vsega začetka med svetniki postavljali na prvo mesto.
Peter hrani ključe nebeškega kraljestva
Čeprav danes godujeta sv. Peter in Pavel, zmaga prvi, saj je tudi prvi zasedel papeški prestol v Rimu. Prav tako v ljudskem izročilu velja ta dan predvsem kot praznik svetega Petra. Petra imamo za tistega, ki hrani ključe nebeškega kraljestva, kot je zapisano v 16. poglavju Matejevega evangelija: “Ti si Peter in na tej skali bom sezidal svojo Cerkev in vrata podzemlja je ne bodo premagala. Dal ti bom ključe nebeškega kraljestva.”
Preberite še:
10 lepih misli, ki so jih svetniki namenili Devici Mariji
Sv. Petru posvečenih več cerkva
Sv. Petru in Pavlu je na Slovenskem posvečenih več kot 50 cerkva. Najstarejša izmed njih je cerkev Sv. Petra pod Svetimi gorami, ki je na tem mestu stala verjetno že pred letom 1000. Sicer pa ima sv. Peter na Štajerskem vrsto cerkva iz 13. stoletja.
Šempeter v Savinjski dolini
Eden izmed bolj znanih krajev, poimenovanih po tem svetniku, je Šempeter v Savinjski dolini. Največja znamenitost kraja je rimska nekropola, ki spada med najpomembnejše arheološke spomenike v Sloveniji. To je grobišče starih Rimljanov, ki so ga po naključju odkrili leta 1952. Odkopanih je bilo več kot 100 grobov, ki so bogato okrašeni z reliefi. Je lepo urejena in dostopna ter vredna ogleda.
Preberite še:
Slavni svetnik, ki je morda bil prvi pisatelj na ozemlju današnje Slovenije
Preberite še:
Ljubezen ‒ danes zlorabljena beseda. Kaj o njej pravi sveti Pavel?
Šempetrski kresovi
Petrovo češčenje se je prepletalo tudi s češčenjem sonca, ki so mu nekoč ob kresu (23. junija) prižigali obredne ognje. Svojčas so goreli kresovi od kresnega večera pa vse do praznika sv. Petra in Pavla. Te so kurili v planinah, kamor so se družine z živino vred preselile čez poletje. Kres sv. Petra in Pavla je bil vedno največji.
Šempetrski kresovi so bili razširjeni predvsem v zahodni Sloveniji, na Beneškem, v Soški dolini, okoli Mosta na Soči in tudi v Slovenski Istri. Kurili so jih na večer pred praznikom.
Danes nikar ne plezajte na češnjo!
Na Petrovo preti smrtna nevarnost tistemu, ki ta dan pleza na drevo, še posebej na češnjo. Prekmurci so bili prepričani, da “telebneš” z drevesa, zlasti češnjevega, če na Petrovo lezeš nanj. V okolici Ivančne Gorice verjamejo, da na ta dan ne smeš na drevo, ker “te sv. Peter dol vrže”. Kdor danes češnje obira, bo zagotovo padel z drevesa.
Preberite še:
Kresovanje – starodaven običaj z močno simboliko
Preberite še:
Kaj je sploh god in zakaj bi ga morali praznovati?
Bela krajina
V Beli krajini na Petrovo zakoljejo petelina, ki je dosegel poldrugo leto starosti. Ta šega je predvsem spomin na petelina, ki je po pripovedi v evangeliju zapel, ko je Peter tretjič zatajil Jezusa. Prav tako v teh krajih na Petrovo zjutraj pred soncem poberejo s streh ivanjske rože in vence, ki so jih pridobili ob kresovanju. Odnesejo jih na cesto, da kolesa z njih strejo vse bolezni in nesrečo ter hiša tako ostane obvarovana pred nezgodami.
Če na Petrovo grmi …
Grmenje na dan sv. Petra in Pavla je slab obet orehom in lešnikom, kajti “kadar na Petrovo grmi, tisto leto lešnikov in orehov ni”. Vera, da utone, kdor gre na Petrovo v vodo, je razširjena zlasti na Štajerskem. Sv. Petru pa se mnogi priporočajo tudi za srečno zadnjo uro.
Preberite še:
Slovenska svetnica, ki je bila najbogatejša ženska svojega časa
Preberite še:
6 načinov, s katerimi boste zapravili svoje življenje
Preberite še:
Opremljate dom? Priporočite se tem svetnikom!
